Delova osebnost leta 2024 je Samo Zver

Delova osebnost leta 2024 je postal prof. dr. Samo Zver, vodja kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana, predvsem in najraje pa zdravnik. »Ob res izdatni pomoči bralk in bralcev Dela ter njihovih glasov je padla odločitev. In to v prid osebi, ki je zdravnik, a zdravi z optimizmom. S tistim optimizmom, ki bi bil zdravilo tudi za našo Slovenijo. Osebi, ki boleha za neozdravljivo boleznijo, a zase pravi, da ni bolnik. Osebi, ki iz prve roke pozna razmere v našem zdravstvu in jih brez dlake na jeziku kritizira, a hkrati okrca tudi nedopustne posege v zdravstveno stroko,« je ob razglasitvi, ki je zvečer potekala v ljubljanskem Cankarjevem domu, povedal odgovorni urednik Dela Bojan Budja.

Na kliničnem oddelku za hematologijo, ki ga vodi Samo Zver, so lani uvedli paliativno ekipo, marca letos bodo po večletnem trudu uvedli CAR-T celično terapijo, za katero so naprave kupili z donacijami. Zver poudarja, da imamo odlično javno zdravstvo, ki ga ne smemo uničiti, zato ne molči, ko se godijo krivice.

»Ko si nekaj zamisliš, moraš takoj v akcijo. Hkrati pa moraš, če se zatakne, znati zaprositi za pomoč, kajti vedno nekdo pride in pomaga,« je tudi prepričan. Poudarja, da se »lepo življenje gradi iz malih stvari«.

Fotografija za zgodovino: nominiranci za Delovo osebnost leta 2024 in zmagovalec v družbi direktorice in odgovornega urednika Dela. Od leve si sledijo Špela Miroševič, Delova osebnost leta 2024 Samo Zver, odgovorni urednik Bojan Budja, Sonja Prosenc, direktorica Dela Nataša Luša, Maja Plaz, Bojan Cvjetićanin in Tilen Genov. Nominirani so bili tudi Janja Garnbret, Goran Dragić, Tadej Pogačar in Blaž Brodnjak. FOTO: Blaž Samec/Delo

Deset uradnih in ena neuradna nominacija

Bojan Budja je tik pred razglasitvijo Delove osebnosti leta povedal še, da je bila nominirala tudi sodnica mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu Beti Hohler, a se je nominaciji odpovedala. Podpisala se je pod eno najodmevnejših in najpomembnejših sodnih odločb zadnjega časa – sodišče je sprejelo zgodovinsko odločitev o aretaciji Benjamina Netanjahuja, Joava Galanta in Mohameda Deifa – in potrdila, da genocidu na tem planetu ni mesta. Nominaciji se je odrekla. Zna biti, da bi njeno javno nastopanje – četudi v službi pravice – kdo zlorabil.

»Deset uradnih in ena neuradna nominacija torej. Prav toliko za Slovenijo ponosnih zgodb. Spisale so jih osebe, ki dokazujejo, da Slovenija zna in zmore. Prinašajo nam vero in upanje. Vrednote, ki jih vse bolj pogrešamo. Zato pravim, kolikor nominacij, toliko tudi zmagovalcev,« je še navedel Budja.

Nocoj je bil njihov večer: nominiranci za Delovo osebnost leta 2024 v družbi odgovornega urednika Dela Bojana Budje. Od leve proti desni sedijo: Bojan Cvjetićanin, Maja Plaz, Tilen Genov, Sonja Prosenc, Samo Zver in Špela Miroševič. FOTO: Blaž Samec/Delo

Pot do Delove osebnosti leta 2024

Dnevi po vsakoletni menjavi koledarja so v uredništvu Dela posebni, po eni strani zavezani tradiciji, ki sega do leta 1990, ko je naša medijska hiša prvič podelila naslov Delova osebnost leta, po drugi pa predvsem sedanjosti: dosežkom posameznikov, ki so najizraziteje zaznamovali aktualni čas oziroma leto, ki se je izteklo.

V uredništvu smo za Delov častni naslov tudi tokrat nominirali deset izjemnih ljudi, Samo Zver je nasledil lansko dobitnico tega naslova, županjo Črne na Koroškem Romano Lesjak, ki se je udeležila tudi tokratne razglasitve.

Delova osebnost leta 2023 je bila županja Črne Romana Lesjak. Na fotografiji s svojo družino. FOTO: Blaž Samec/Delo

Nominiranci so bili frontman skupine Joker Out Bojan Cvjetićanin, zaradi katerega znajo tudi v Dublinu peti slovensko, Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, ki je lani dobila dovoljenje, da lahko začne ponujati storitve na hrvaškem trgu, filmska režiserka in scenaristka Sonja Prosenc, ki je s filmom Odrešitev za začetnike kot prva slovenska avtorica vstopila v tekmovalni program newyorškega festivala Tribeca, doma pa je ta film na Festivalu slovenskega filma pobral rekordnih sedem vesen, in predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz, ki ima že petintrideset let vključen telefon za žrtve nasilja. Njihove želje za leto 2025, ki je še mlado, lahko spoznate v videu:

Nominirani so bili tudi Tilen Genov, ki je aprila lani postal najmlajši predsednik Evropskega združenja za kite in delfine, Janja Garnbret, olimpijska šampionka in vladarica svetovnega športnega plezanja, Tadej Pogačar, ki je dosegel kolesarsko popolnost in v pogon spravil fundacijo, ki bo njegova prava zapuščina, Samo Zver, vodja kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana, ki brez dlake na jeziku opozarja na nepravilnosti v zdravstvu, nesmisle in grobe posege v stroko, Špela Miroševič, mati Urbana, katere osebni boj je tudi boj za vse otroke z redkimi boleznimi, in Goran Dragić, ki je s poslovilno tekmo napolnil Stožice, s svojo fundacijo pa še najprej obnavlja košarkarska igrišča. Tudi njihovim željam lahko prisluhnete v videu:

Slavnostni večer v Cankarjevem domu

Večer je režiral Matej Filipčič, vodila ga je prekaljena Vesna Milek, glasbeni gostje so bili vokalista Urban Lutman in Eva Černe ter pianist Gašper Konec. Ob nominirancih so bili prisotni številni visoki gostje iz sveta državne politike, medijev in širše družbe, tudi več izjemnih osebnosti, ki so že dosegle najčastitljivejši naslov, ki ga podeljuje naša medijska hiša.

Slovesnost v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je zaznamovala tudi glasba in glasova Urbana Lutmana in Eve Černe. FOTO: Črt Piksi/Delo

»Prav zaradi svoje vloge v družbi Delo usmerja pozornost na osebnosti, ki jih odlikujejo pogum, inovativnost, volja, moč, vizija, verodostojnost, znanje in celovitost. Takšni ljudje so gibalo razvoja in pripomorejo k dvigu zavesti, da je mogoče le z vztrajnostjo doseči zastavljene cilje. Prav vztrajnost je skupni imenovalec vseh naših nominirancev, v njej vidijo ključ do uspeha,« je za uvod v slavnostni večer izpostavila direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša.

»V času, ki slavi instantne rešitve, površno znanje in iskanje bližnjic, ki ne zahtevajo nobenega truda, je to dragoceno sporočilo za vse nas. Pogosto pozabljamo, da za vsakim izjemnim dosežkom stojijo ure, dnevi in leta vztrajnega dela, učenja in premagovanja ovir. In to ne velja le za šport. V življenju ni bližnjic do trajnega uspeha,« je prepričana.

Izpostavila je tudi, da se Zemlja spopada z izzivi, ki daleč presegajo naše osebne zgodbe. »Spremembe, ki jih doživljamo, so skrčile naš svet – zavedati bi se morali, da je nad nami le eno nebo in da nas od brezmejne prostranosti vesolja loči zgolj tanka plast atmosfere. Ta nas ne le ščiti, temveč povezuje v skupno usodo.«

Sporočilo, ki ga želi predati Delo, je videti širše, razumeti kontekst in se posvetiti resničnim težavam našega časa. »Ker prihodnost ni nekaj, kar bi se zgodilo samo od sebe. Je nekaj, kar soustvarjamo z vsakim dejanjem in vsako odločitvijo, ki jo sprejmemo danes,« je še poudarila.

Direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša, ob njej sedijo nekdanji predsednik Milan Kučan, župan Ljubljane Zoran Janković in ministri Tanja Fajon, Majtaž Han, Borut Sajovic s soprogo, Asta Vrečko in Aleksander Jevšek. FOTO: Blaž Samec/Delo

Projekt sta letos podprli Zavarovalnica Triglav, dolgoletna partnerica izbora, in Banka Intesa Sanpaolo, ki tudi prepoznavata vrednosti izjemnih osebnosti.

Nagrade Dela: Eduardu Brozoviču za življenjsko delo, Saša Senica novinarka leta

Nagrade novinarskim kolegom

Na Delu zadnja leta posebej nagradimo tudi posebne dosežke svojih novinarjev. Tokrat so na oder stopili prejemniki sedmih nagrad.

Posebno nagrado za življenjsko delo je prejel Eduardo Brozovič, ki se je uveljavil kot eden najpronicljivejših športnih novinarjev v Sloveniji, športni redakciji naše hiše pa se je pridružil leta 1992. Letvico strokovnosti je postavil visoko in uveljavil najvišje profesionalne standarde. Kot vrhunsko pero stare šole novinarstva je spoštovan pri športnikih, funkcionarjih, bralcih in kolegih.

Novinarka leta 2024 je postala novinarka in urednica Znanosti Saša Senica, nagrado za izstopajoče dosežke sta v imenu ekipe projekta Evropa izbira prevzela novinarja Jure Kosec in Gašper Završnik, prav tako pa sta nagradi za izstopajoče dosežke je prejela tudi urednica Odprte kuhinje Karina Cunder Reščič in novinar Slovenskih novic Tomica Šuljić.

Najobetavnejši mladi novinar je postal novinar športne redakcije Nejc Grilc, nagrado za fotografijo leta pa je dosegel Leon Vidic.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Že 35. Delova osebnost leta

V bližnji preteklosti so naziv Delove osebnosti leta ob županji Lesjakovi, ki je postala ena najprepoznavnejših oseb z aktivno vlogo med predlanskimi poplavami v Sloveniji, dobili Marjan Pipenbaher (2022), ki se je prav tako soočil z vodo, a tako, da je čez njo projektiral Pelješki most, predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin (2021) in eden najprepoznavnejših obrazov pandemije novega koronavirusa, epidemiolog Mario Fafangel (2020).

Pred njimi so na častni Delov oder stopili najrazličnejši profili javnih osebnosti, doslej nepresežen rekorder pa ostaja prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan, ki je naslov serijsko osvajal vse od leta 1990 do 1997, ko si ga je naposled razdelil celo s predsednikom ZDA Billom Clintonom. Tedaj so Delovo osebnost leta izbirali le bralci s poimenskim glasovanjem, nekaj let kasneje je o njem odločalo uredništvo, zadnja leta pa končnega zmagovalca skupaj določijo uredništvo in glasovi bralcev.

Odgovorni urednik Dela Bojan Budja z Janezom Škrabcem, direktorjem podjetja Riko, in Stojanom Petričem, direktorjem medijske hiše Delo. FOTO: Blaž Samec/Delo