Nagrade Dela: Eduardu Brozoviču za življenjsko delo, Saša Senica novinarka leta

Na Delu zadnja leta na slavnostnem večeru, namenjenem Delovi osebnosti leta, posebej nagradimo tudi posebne dosežke svojih novinarjev, tudi tiste najbolj obetajoče. Tokrat so na oder stopili prejemniki sedmih nagrad.

To so Eduardo Brozovič, Saša Senica, Karina Cunder Reščič, Jure Kosec in Gašper Završnik v imenu ekipe projekta Evropa izbira, Tomica Šuljić in Leon Vidic.

Nagrada za življenjsko delo

Eduardo Brozovič se je pridružil športni redakciji Dela leta 1992, nekaj mesecev po olimpijskih igrah v Barceloni.

Uveljavil se je kot eden najbolj pronicljivih športnih novinarjev v Sloveniji, svoj opus je ozaljšal na olimpijskih igrah v Atlanti, Sydneyju in Londonu, bralcem Dela pa približal tudi zgodovinski podvig košarkarjev v Istanbulu.

Letvico strokovnosti je postavil visoko in uveljavil najvišje profesionalne standarde. Kot vrhunsko pero stare šole novinarstva je spoštovan pri športnikih, funkcionarjih, bralcih in kolegih.

Novinarka leta

Saša Senica se v prostem času najraje spušča v podzemlje, a kri po žilah ji požene vesolje. Bralce Dela predvsem v tedenski rubriki Znanost, ki jo ureja, seznanja z novimi znanstvenimi dognanji in napredkom.

Nenehno išče znanstvene razlage, posebno pozornost namenja prispevku domačih znanstvenic in znanstvenikov, tudi mlajših.

Znanost ima v Saši Senica močnega zaveznika – naredila bo vse, da njena sporočila pridejo do bralcev. Ti se nanjo lahko zanesejo, da jim bo pomagala razumeti svet – svet naših prednikov, takšnega, kakršen je danes, in takšnega, kakršen prihaja.

Izstopajoči novinarski dosežki: Karina Cunder Reščič, Evropa izbira in Tomica Šuljić

Urednica priloge Odprta kuhinja Karina Cunder Reščič je v maniri najboljših žurnalistov postavila standard izvrstnega, odgovornega in profesionalnega, a sproščenega pisanja, iz katerega vejeta predanost in strast.

Široko znanje o okusih na krožniku in v kozarcu prepleta s spoštovanjem do vseh, ki jih ustvarjajo, od lokalnega kmeta do vrhunskega kuharja in vinarja. S pronicljivim čutom za zgodbo gastronomska doživetja vse bolj povezuje s turizmom.

Pogosto eksperimentira v kuhinji, še posebej z zelenjavo, ki jo sama prideluje. In tudi če ne marate brstičnega ohrovta, si boste zaradi njenih iskrivih zapisov želeli ugrizniti vanj.

Časnik Delo je v mesecih pred evropskimi volitvami v prvi plan postavil poglobljene prispevke z različnih, tudi prezrtih delov Evrope.

V projektu Evropa izbira, ki sta ga zasnovala in vodila Jure Kosec in Gašper Završnik, v njem pa je sodelovalo več Delovih novinarjev in fotografov, je bilo objavljenih deset obsežnih reportaž. Novinarji so obiskali dvajset članic Evropske unije in s svojim poročanjem pokazali, kako teme, kot so varnostne grožnje, migracije, težave javnega zdravstva, vse manjša konkurenčnost evropske industrije in zeleni prehod, presegajo nacionalne okvire.

Ekipa časnika Delo je bralcem predstavila kompleksnost in prepletenost izzivov, s katerimi se EU spopada na omenjenih področjih.

Tomica Šuljić ustvarja žurnalizem v najboljšem pomenu besede – radoveden in resnicoljuben.

Novinar Slovenskih novic ne pozna tabu tem, ne ustraši se velikih falotov ali vplivnih magnatov, hkrati pa ne zanemarja usode malega človeka.

Zgodbe, ki se jih loteva, zapiše brez zadržkov – v maniri najboljših peres najbolj branega slovenskega dnevnika. Njegovi članki o družbenih fenomenih so poglobljeni, zapisi o dnevnih dogodkih informativni in nepristranski.

Kot poznavalec novih tehnologij bralce poljudno in odgovorno ozavešča o pasteh, ki jih te prinašajo v naša življenja.

Najobetavnejši mladi novinar leta

Nejc Grilc se je pridružil medijski hiši Delo dvakrat, kot mladi novinar in obenem polnopravni član pa spomladi 2023.

Nase je opozoril s proaktivnim pristopom in nenehnim iskanjem zanimivih vsebin zunaj toka, ki ga novinarjem prinašajo različne agencije doma in v tujini.

Ve, da je le tako mogoče ponuditi bralcu nekaj več na vseh Delovih multimedijskih platformah.

To filozofijo je ohranil tudi med olimpijskimi igrami v Parizu, ko je na prvo mesto postavil prav bralca in tako upravičil pričakovanja medijske hiše, ki mu je zaupala tako velik projekt.

Fotografija leta

Fotografija Leona Vidica je nastaja drugega marca 2024. Je treba razlagati, kaj je še tisto, o čemer pripoveduje? Da v Kranjski Gori, na nadmorski višini 800 in nekaj metrov, tri tedne pred koncem koledarske zime ni več snega, je jasno. Hkrati pa slika pripoveduje o naši prihodnosti. Pripoveduje o tem, kako se podnebje pregreva tudi v alpskem svetu.

Tam, kjer so danes še smučišča, jih naslednja generacije najbrž ne bo več mogla uporabljati. Na nekdaj zasneženih pobočjih, na katerih se je izgrajevala slovenska nacionalna identiteta in samozavest, rastejo trobentice. Če rastejo.

A pomembno je tudi tisto, česar na fotografiji ne vidimo. Če v Alpah ni več snega, to hkrati pomeni, da se morska gladina pičlih osemdeseti kilometrov južneje od Kranjske Gore dviguje. Če v Kranjski Gori ni več snega, se zdi, da gre za lokalni pojav. Dvigovanje morske gladine in pregrevanje pa ni lokalni pojav. Je planetarni pojav.