Ste vedeli, da je en kit vreden toliko kot tisoč dreves? To trdi raziskovalec morskih sesalcev v Sloveniji dr. Tilen Genov, ki s sodelavci iz Morigenosa prepričuje svet, zakaj so delfini in kiti pogoj za normalno delovanje morskih ekosistemov. Aprila letos je postal najmlajši predsednik Evropskega združenja za kite in delfine. V svetu raziskovanja morskih sesalcev šteje podobno kot Aleksander Čeferin v evropskem nogometu.

Deset izjemnih ljudi za Delov častni naslov

Pred nekaj leti so se Tilen Genov in sodelavci iz Morigenosa uveljavili kot raziskovalci, ki so delfinom razkrili obraz. V osrednji znanstveni reviji o morskih sesalcih Marine Mammal Science so leta 2017 objavili članek o novi metodi identifikacije delfinov. Živali ne razlikujejo le po obliki hrbtne plavuti, ampak tudi po obraznih potezah.

»Dokumentirali smo skupnost delfinov, ki živijo v severnem Jadranu in vplivajo na morski ekosistem. Po tem odkritju je naša morska biologija bogatejša, kot smo mislili prej, zdaj vemo, da imamo populacijske plenilce v sistemu. Dokumentirali smo edinstveno vedenje tukajšnjih delfinov, česar prej niso poznali nikjer na svetu, da prihaja pred Piran redno ena skupina samo zjutraj (rečemo jim jutranjci), druga skupina pa priplava zvečer, pred zahodom, mi jim delovno pravimo večernjaki. Leta 2019 smo objavili še naše ugotovitve, da imajo samci višje vrednosti onesnaževal v telesih kot samice, ker se samice teh strupov znebijo ob rojevanju mladičev,« pojasnjuje Genov.

Člani Morigenosa se ukvarjajo z znanstvenoraziskovalnim delom, izobražujejo in ozaveščajo javnost. Oboje pomaga pri varstvu morja. Velik uspeh je, da so leta 2023 v Piranu odprli Center o delfinih, v katerem izvajajo tudi akademijo za mlade srednješolce, starejše osnovnošolce in študente, ki v njem dopolnjujejo svoje znanje.

Tilen Genov je leta 2018 za izjemen prispevek na področju varstva in dobrobiti morskih sesalcev od Evropskega združenja za kite in delfine prejel nagrado Mandy Mc Math., leta 2022 pa priznanje Prometej znanosti Slovenske znanstvene fundacije za odličnost v znanstvenem komuniciranju. Letošnji dosežek in potrditev njegovega dela pa je predsedniška funkcija v Evropskem združenju za kite in delfine, ki povezuje profesionalce in entuziaste s področja morskih sesalcev tako iz Evrope kot tudi iz Afrike, ZDA in Nove Zelandije.

Avgusta je vodil odpravo na otoku Pitcairn v južnem Tihem oceanu v britanski raziskavi kitov grbavcev, ki jo izvaja King's College London. »Ne delam si utvar, da sem izstopajoči poznavalec sesalcev na svetu. Sem pa precej počaščen, da je prišel neki profesor iz Velike Britanije najprej v Piran, kjer se je pri nas učil izvajanja biopsije delfinov, in me potem povabil, če bi pomagal s svojim znanjem in hkrati mentoriral eno od njegovih doktorskih študentk.«

Razlaga tudi, zakaj je en kit vreden toliko kot tisoč dreves, ko govorimo o blaženju podnebnih sprememb in zajemanju ogljika iz atmosfere. »Ko smo zdesetkali populacije kitov, smo se ustrelili v koleno, kar se tiče podnebnih sprememb. Zdaj vemo, da se proti podnebnim spremembam borimo z zdravim morjem, za zdravo morje pa potrebujemo zdrave populacije velikih živali, kot so kiti, ki v veliki meri na več načinov prispevajo k porabi ogljika. V preteklosti so bili kiti morske pošasti, ki jih je bilo treba ubiti in upleniti. Pogled nanje se je prelevil v sočuten odnos, saj smo začeli razumevati, da so visoko inteligentna in čuteča bitja.«

Na vprašanje, ali bomo v slovenskem morju še kdaj uživali v gledanju visokih skokov kita grbavca, kot smo lahko leta 2009, je Genov odgovoril, da je možnost velika, saj so si grbavci opomogli od kitolova in populacija se veča. Že to povečuje možnost, da jih bo več zaplavalo v Sredozemlje in verjetno tudi v Jadran.

Polona Kotnjek, podpredsednica in soustanoviteljica Morigenosa. FOTO: osebni arhiv