Tadej Pogačar ni čarovnik iz Oza, je pa najboljši kolesar na svetu, ki je sam poskrbel za to, da so se mu v letu 2024 uresničile malodane vse želje. Rožnate na dirki po Italiji, rumene na dirki po Franciji in mavrične na svetovnem prvenstvu v Zürichu. Višje ne gre, pravijo številni strokovnjaki, vendar so mnogi tudi trdili, da je to, kar je 26-letnik s Klanca pri Komendi dosegel letos, nemogoče v sodobnem kolesarstvu. Medtem ko je pisal športno zgodovino, pa je še naprej razmišljal tudi o tem, kako srečo deliti z rojaki in prihodnjimi rodovi nadobudnih športnic in športnikov.

»Želim zmagati na Giru, Touru ter osvojiti mavrično majico,« je lani ta čas na pripravah ekipe UAE v Alicanteju smelo napovedal Pogačar. Za kogar koli drugega bi bil tak načrt preveč ambiciozen, a ne za Pogija, ki je napovedi uresničil v velikem slogu. Postal je tretji kolesar v zgodovini s trojno krono, ki sta jo pred njim osvojila le Eddy Merckx (1974) in Stephen Roche (1987). Kot prvi med našimi kolesarji se je veselil naslova svetovnega prvaka na cestni dirki profesionalcev, v navezi s Primožem Rogličem, ki je dobil Vuelto, pa je poskrbel tudi za to, da je Slovenija prva država v zgodovini, ki je v isti sezoni osvojila vse tri tritedenske dirke in mavrično majico.

Slednjo kot vrhunec izjemne sezone, v kateri je vsega skupaj slavil 25 zmag, omeni Pogačar, ki je za Delo razkril, da bi si bržkone izbral drugačno pot do naslova svetovnega prvaka, če bi se še enkrat lotil preizkušnje v Švici. »Verjetno ne bi ponovil napada na svetovnem prvenstvu 100 kilometrov do cilja, a zagotovo se bo še kdaj zgodilo. Verjetno se bo tudi izkazalo, da ne gre vedno tako po maslu, kot mi je šlo v Zürichu,« je dejal o epskem pobegu, ob katerem je 29. septembra z njim več kot dve uri trepetala vsa Slovenija.

Kot je pri njem v navadi, se je končalo z veliko zmago. Te mu omogoča izjemna genska zasnova, ki sta jo nanj prenesla starša Marjeta in Mirko, a tudi delovne navade, ki sta mu jih privzgojila. »Stanovitnost, osredotočenost na trening, dobro zdravje, zdrava prehrana, redno spanje. Rituali v življenju brez prevelikih motenj, to je ključ do napredka,« je Pogačar orisal pot na svetovni kolesarski vrh, na katerem je najviše tudi na plačilni lestvici.

Pogiju se bo pridružila še Pika

Leto 2024 mu je ob številnih zmagah prineslo novo pogodbo z ekipo iz ZAE, po kateri naj bi do leta 2030 zaslužil vsaj 50 milijonov evrov. Že od leta 2021, ko je v sklopu svojega matičnega kluba KD Rog ustanovil Pogi team, v katerem se kolesarskih veščin uči okoli 200 mladih kolesarjev, del zaslužka vrača v okolje, v katerem je kolesarsko odraščal. Z novim letom bo zaživel tudi Pika team, ki je dobil ime po vzdevku njegove zaročenke Urške Žigart in v katerem bodo pri ljubljanskem klubu skrbeli tudi za ženski kolesarski podmladek.

Miha Koncilija je bil Pogijev prvi trener, zdaj skrbi za Pogi team. FOTO: Alen Milavec

Med Pogačarjeve dosežke leta lahko prištejemo še ustanovitev fundacije, ki je zrasla na temeljih lanskega sprejema na Kongresnem trgu, kjer je s podpisovanjem avtogramov in fotografiranjem z navijači zbral okoli 40.000 evrov za žrtve poplav v Sloveniji. Fundacija Tadeja Pogačarja je letos to nadgradila s 50.800 evri, namenjenimi 17 družinam, prizadetim v lanskih poplavah, in 9000 evri za Junake 3. nadstropja za nabavo rehabilitacijske opreme za otroke, ki se borijo z rakom.

»Fundacija mi je vedno bolj pri srcu, čedalje bolje nam gre. Med tekmovalno kariero moje sodelovanje z njo nekoliko šepa, prostora za nadgradnje je še veliko, vendar ne želim prehitevati dogodkov. Imamo dobro ekipo in gremo korak za korakom. Upam, da bo do konca moje kariere to velika fundacija, prepoznavna povsod po svetu,« o dobrodelnem projektu, za katerega želi, da bo njegova prava zapuščina, pravi Pogačar.