Odrešitev za začetnike, družbena satira o privilegirani diskunfukcionalni družini pod steklenim zvonom, ki nam nastavlja ogledalo, v katero se nočemo pogledati, je tudi slovenski kandidat za oskarja. V kratkem bo znano, ali se bo uvrstil v ožji izbor, filmska revija Deadline mu pripisuje velike možnosti.

Pred tem se je Odrešitev kot prvi slovenski film uvrstila v tekmovalni program »De Nirovega« filmskega festivala Tribeca v New Yorku. Frederic Boyer, umetniški direktor festivala, je za Delo takrat dejal: »Odrešitev za začetnike je odličen primer stilističnega filma s kontroverzno in včasih srhljivo tematiko. Odlični igralci, izjemna fotografija in montaža – Sonja Prosenc je ustvarila edinstven film, drzno pripoved in smel filmski jezik.«

Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, ki se je udeležila premiere v New Yorku, pa je poudarila, da svetovna premiera na tako pomembnem festivalu pomeni, da lahko »z dvignjeno glavo zatrdimo, da slovenski film sodi v svetovni vrh«.

Nekaj mesecev zatem je film doživel evropsko premiero še na 30. sarajevskem filmskem festivalu, kjer je nase opozoril številne mednarodne kritike in prejel posebno nagrado združenja 3000 art kinematografov z vsega sveta, CICAE. Film je odmeval globalno, producentu Roku Sečnu se je oglasila cela vrsta mednarodnih produkcijskih hiš, med njimi tudi produkcijska hiša Plan B Brada Pitta iz Los Angelesa.

Mitja Ličen FOTO: osebni arhiv

Poleg številnih mednarodnih priznanj je avtorica prejela častno nagrado Živka Nikolića na filmskem festivalu v Hercegnovem, v utemeljitvi so člani žirije, srbski režiser Lordan Zafranović, režiser iz BiH Pjer Žalica in direktor kinoteke Pavle Simonović, zapisali, da »so Sonjo Prosenc izbrali zato, ker ji uspeva na nov način obravnavati travme današnjega časa«.

Za nameček je film na letošnjem Festivalu slovenskega filma prejel rekordnih sedem vesen, med drugim nagrado za najboljši scenarij (Sonja Prosenc), najboljšo žensko (Katarina Stegnar) in moško glavno vlogo (Marko Mandić), najboljšo stransko žensko vlogo (Mila Bezjak), najboljšo izvirno glasbo (Boris Benko, Primož Hladnik) in najboljšo scenografijo (Tajana Čanić Stanković).

Njenih filmov ni mogoče stlačiti v katerikoli predalček. Njen prvenec Drevo je meditacija, kontemplacija o občutku ujetosti, Zgodovina ljubezni te s sugestivnimi podobami potopi tako globoko, da težko izplavaš, serija Trigrad, z elementi trilerja, je zaradi svoje kompleksnosti in mračnosti razdelila občinstvo, a navdušila mednarodne selektorje in kritike. Na sarajevskem festivalu je prejela kar sedem nominacij.

Trenutno na Norveškem razvija serijo z delovnim naslovom Disconnected, ki je, kot pravi, nekakšna sodobna reimaginacija romana Gospodar Muh Williama Goldinga. Mentorica ji je rekla, da je slogan serije When shit hits the fan, who are you? Torej, z drugimi besedami, ko se znajdeš v ekstremnih okoliščinah: kdo si?

O tem govori tudi Odrešitev za začetnike, pravi. »Ta disonanca med vrednotami, ki jih imamo, in tem, kar v resnici naredimo, ko se z nečim resnično soočimo. Ali zapremo vrata iz strahu ali preprosto zato, ker se nam s tem ne da ukvarjati. Zdi se mi pomembno, da govorimo o teh stvareh.«

Drugi projekt je tv-serija Mala Jugoslavija, ki jo razvijata skupaj z makedonsko režiserko Teono Strugar Mitevsko. Projekt, ki je zanjo osebno najbolj pomemben, pa je celovečerec, ki ga pripravlja v okviru doktorata iz umetnosti na Akademiji: govori o moči naključnih srečanj in o tem, kako smo drugim pripravljeni pomagati, da se izvlečejo iz nelagodnih življenjskih okoliščin, medtem ko sami zase tega ne naredimo.