Jakov Fak, Žan Košir in Cene Prevc svetujejo, kako se pripraviti na tek

Z nekaterimi vrhunskimi športniki, ki so tudi ambasadorji Triglav teka ter bodo na dogodku tudi navzoči, smo se pogovarjali o pripravah.

Jakov Fak, biatlonec, o pomenu priprav za doseganje športnih rezultatov, o tem, kako se te z leti spreminjajo, o rutini:

Moje priprave na tekmovanje so si vedno podobne. Priprave so ključne, saj nam omogočajo, da se osredotočimo bodisi na eno samo tekmo bodisi na določeno obdobje in treninge ustrezno načrtujemo, tako da smo takrat čim bolj optimalno pripravljeni. Z več izkušnjami se priprave nekoliko spremenijo, predvsem tako, da postanemo bolj učinkoviti. Lažje si določimo ciljni datum ali obdobje in se nanj tudi bolje pripravimo. Priprave sčasoma postanejo rutina, kar pa ni nekaj slabega. Športniki imamo običajno radi strukturo – tako v dnevnem urniku kot v obdobju priprav. In če smo v določenih stvareh rutinirani, je vse skupaj pogosto tudi lažje izvedljivo.

Ne strinjam se, da bi bile priprave zaradi izkušenj lahko bolj površne. Nasprotno – z več izkušnjami in dobro rutino točno veš, kaj moraš narediti. Manj časa izgubiš z organizacijo in si zato lahko celo bolj učinkovit. Izkušenost torej ne zmanjšuje pomena priprav niti potrebe po njih.

Seveda so priprave odvisne tudi od ciljev. V prihajajoči sezoni bodo eden od ciljev olimpijske igre, ki bodo na višini, tako da bodo višinske priprave lahko zelo dober način za prilagoditev telesa na te napore. Ni pa nujno – vse je odvisno od posameznika in ciljev.

Tudi sicer je pomemben del priprav izbira lokacije. Če lahko treniramo na terenu ali v razmerah, ki so boljše ali drugačne od tistih doma, je to velika prednost. To je po mojem mnenju eden glavnih namenov priprav. Tudi rekreativnim športnikom svetujem: če imajo možnost, naj izkoristijo priprave, saj jim lahko zelo koristijo. Na primer: za Ljubljanski maraton se lahko pripravljamo doma, lahko pa se tudi odpravimo na del trase in treniramo tam. Izberemo lahko tudi zahtevnejše terene, ki nas še dodatno izzovejo.

Na koncu pa se mi zdi ključno, da imamo jasen cilj. Ko vemo, kam gremo, postanejo priprave okvir, ki nam pomaga, da tja tudi pridemo. Za nas, profesionalne športnike, so osnovni organizacijski način treniranja – in to je nekaj, kar lahko dobro posnemajo tudi drugi.

Žan Košir, alpski deskar, o preprečevanju poškodb, o ravnanju ob njih ter motivaciji za trening

Poškodbe so neizogiben del profesionalnega športa. Pri alpskem deskanju največkrat nastanejo zaradi visokih hitrosti, nepredvidljivega vremena, ki vpliva na vidljivost, ter spreminjajoče se snežne podlage – in to pogosto že znotraj enega samega treninga ali tekmovanja. Na te dejavnike nimamo vpliva. Kar pa lahko nadzorujemo, so dobra telesna priprava, redna fizioterapija in temeljita priprava pred vsakim treningom ali tekmo. To vključuje vizualizacijo terena in možnih nevarnih situacij ter skrbno ogrevanje, še preden stopimo na sneg. Moja jutranja rutina običajno vključuje lahek tek, elemente joge in raztezanja ter vaje za aktivacijo telesa.

Ob poškodbi motivacija nikoli ni ovira. Telo se takrat nekako resetira, prioritete se v trenutku spremenijo, vse misli pa se usmerijo v rehabilitacijo. Športnik bi naredil vse, da bi se čim prej vrnil v trenažni proces. Če je poškodba nova, hujša ali neznana, je ključno, da imaš čim prej dostop do vseh potrebnih strokovnjakov. Najpogosteje so to ortopedi, ki te napotijo na diagnostiko in nato ocenijo nadaljnje korake – ali je potreben operativni poseg ali zgolj fizioterapija. V vsakem primeru je izjemno pomembno, da imaš takojšen dostop do celotne ekipe. Meni je prav to omogočilo, da se mi je po vseh poškodbah vedno uspelo vrniti na vrhunsko raven.

Rekreativnim športnikom, ki se poškodujejo, bi poleg omenjenih korakov svetoval še nekaj zelo preprostega – poslušajte svoje telo. Če imate na programu trening, do katerega čutite odpor, si brez slabe vesti privoščite počitek ali pa trening prilagodite. Čar rekreativnega športa je prav v tem, da si sam svoj šef – in samo ti veš, kdaj te kaj boli. Če te na primer med tekom boli koleno, na kolesu pa bolečine ne čutiš, potem tisti dan pač ne tečeš, ampak raje kolesariš, plavaš, greš v fitnes ali delaš vaje za moč in gibljivost. Vedno se najde rešitev – le prisluhniti je treba telesu.

Cene Prevc, nekdanji smučarski skakalec, o rekreaciji po karieri vrhunskega športnika in napakah pri pripravah

Trenutno je življenje v športnem pokoju v skladu s stereotipom, ki velja za upokojence: imam še manj časa kot prej. Zato je zame Triglav tek zdaj izjema, ko si vzamem čas in grem ter naredim še nekaj zase. Dogodek je zame kot trening, ampak ker so moje obveznosti med tednom precej vezane na telesno aktivnost, s tem nimam težav. Priprave so zelo pomembne, da na dan dogodka telesa povsem ne šokiramo. Pomembno je, da v aktivnost nujno vključimo tudi raztezne vaje, te so glavna preventiva pred poškodbami. Ob tem pa tudi, da zadnji dan oziroma zadnje dni pred dogodkom nimamo zahtevnejših fizičnih priprav. Kar smo natrenirali – smo. Zadnji dan naredimo največ, če pustimo telo spočito za dan dogodka.