Blaž Brodnjak: Vrnitev na Hrvaško pomembna, ker raste hitreje kot Slovenija

NLB je letos od hrvaškega finančnega regulatorja Hanfa dobila dovoljenje, da lahko začne ponujati lizinške storitve na hrvaškem trgu. To v praksi pomeni, da se je NLB vrnila na trg, ki ji je bil 30 let zaprt, razlog pa so neizplačane devizne vloge hrvaških varčevalcev. Uspeh ni prišel sam od sebe, ampak je sad dela celotne ekipe NLB, ki jo vodi Blaž Brodnjak. Trideset let star problem je delno rešen. Pametno bi bilo, da bi poslovni iniciativi banke v mednarodnem lastništvu sledili tudi slovenska in hrvaška politika.

Deset izjemnih ljudi za Delov častni naslov

Hanfa je 28. junija dovolila NLB prevzem hrvaške lizinške družbe Mobil Leasing, ki je del Summit Leasing Slovenija. V NLB so si oddahnili, kompleksni posel nakupa slovenske lizinške hiše s podružnico na Hrvaškem so lahko zaključili. »Spet želimo povezati vse trge nekdanje skupne države in vse trge Zahodnega Balkana. To je naša vizija, dva trga pa nam še manjkata, Hrvaška in Albanija,« je Blaž Brodnjak povedal za prvo številko regijskega magazina Next Business, ki ga enkrat na leto izdajata Delo in Jutarnji list.

Približno pol leta po tej objavi se je NLB na Hrvaško res vrnila. V poslovni niši, pa kljub vsemu. Misija seveda še ni končana, vrnitev bo dokončna, ko bo NLB, v kateri imajo desetino lastništva hrvaški upokojenci, na Hrvaškem lahko opravljala vse bančne posle.

Kaj pa je ovira? Nekoliko poenostavljeno povedano je nekdanja Ljubljanska banka ostala hrvaškim državljanom dolžna. Neporavnani dolg pa je ovira, da je hrvaška centralna banka blokirala vse dosedanje poskuse vrnitev na hrvaški trg. NLB je na bančni hrvaški trg poskušala vstopiti letos tudi s prevzemom avstrijske banke Addiko, ki ima hčerinsko banko na Hrvaškem, vendar delničarji Addiko banke prevzemne ponudbe niso sprejeli.

NLB je v zadnjem obdobju naredila veliko, da bi se lahko vrnili. Začeli so se pogovarjati, tipati, najbrž tudi lobirati pri odgovornih na Hrvaškem. Njihovo delo pa bi morala nadgraditi politika, ki bi se tudi morala začeti pogovarjati, kako rešiti 30 let star problem. Pozitivno je, da je politika na obeh straneh meje doživela pomladitev, držav ne vodijo ljudje, ki so problem soustvarjali.

Zakaj je vrnitev na Hrvaško pomembna? Ta država v zadnjem času raste hitreje kot Slovenija, zato bi bilo pametno biti del rasti sosednjega, za Slovenijo naravnega trga.

Delničarjem NLB še 5,5 evra dividend

Blaž Brodnjak ima sicer zelo zdrav pogled na ekonomijo. Ima odličen makro pogled, še posebno pa mikro pogled. Ljudem, ki ne poznajo njegovega štajerskega temperamenta, se na začetku mogoče mogoče zdi nekoliko robat, saj jasno pove, kar misli. To je dobra lastnost za posel, malo manj dobra za politiko. Tam ljudje s svojimi stališči nimajo bleščeče prihodnosti. Slovenska ekonomska zgodovina je polna menedžerjev, ki sta jih položaj in medijska slava, spodnesla, da so nekako izgubili ravnotežje. Odtujili so se od okolice. Brodnjak je prizemljenost ohranil, najbrž tudi zato, ker je del družinskega vinogradniško-marketinškega projekta. Ni mu težko v roke vzeti lopate, denimo.

Ker je po značaju odprt človek, k njemu lahko pristopi vsakdo, bodisi poslovnež, ki išče storitve ustanove, ki jo vodi, bodisi sodelavec ali sodelavka, ki dela s strankami nekje na bančnem okencu. Pri stikih z javnostjo oziroma mediji večinoma odgovarja sam ali pa vsaj doda svoj osebni pečat odgovoru.

Foto: Jože Suhadolnik