Frontman Bojan Cvjetićanin je s skupino Joker Out na evropski glasbeni sceni dosegel neverjetno priljubljenost, večjo kot katerakoli naša pop ali rock skupina do zdaj. Presegli so lastne sanje, pa tudi jezikovne meje, saj kjerkoli nastopijo, oboževalci z Bojanom pojejo pesmi v slovenščini, tako v Dublinu, Milanu kot Oslu. Energični pevec in nadarjeni tekstopisec je glas mlade generacije, ki napoveduje, da prihaja njen čas: Igra sovraštva je za vas/Hvala lepa, ne računajte na nas.

Deset izjemnih ljudi za Delov častni naslov

Petindvajsetletni glasbenik je z zasedbo, ki jo sestavljajo še Jure Maček, Kris Guštin, Jan Peteh in Nace Jordan, v dobrih dveh letih segel med zvezde, a hkrati ostal trdno na tleh. »Včasih se tudi sami sprašujemo, kako nam to uspeva. Veliko se pogovarjamo s producentom Žaretom Pakom, o katerem bi lahko rekli, da je naš šesti član. Zdi se mi, da imam jaz in tudi drugi v bendu normalne življenjske navade, nihče od nas ni nagnjen k nekim ekscesom, zato se nam v tem smislu ni treba zavirati. Jaz živim tako, kot sem načelno vedno živel,« pravi Bojan Cvjetićanin, ki je pred časom za prilogo Vikend povedal, da je vesel, da seks, droge in rokenrol niso vodilo njihovega benda. Joker Out naprej ženejo predvsem uživanje na odru, srečanja z novimi ljudmi in kreativnost.

Bojan najraje piše o ljubezni in s tem čustvom opiše tudi odnose v skupini. »To je partnerski odnos med petimi ljudmi, ki je zelo kompleksen. Skupaj preživimo zelo veliko časa, dobro se poznamo in naučili smo se, kdaj na katere gumbe ne smemo pritiskati oziroma kdaj je treba komu ponuditi ramo, ne za jokanje, ampak za ventiliranje.« Čeprav tudi s tem, da moški pokaže čustva, ni nič narobe, pravi.

Na kratko smo se z Bojanom srečali v Kinu Šiška na dan po vrnitvi s koncerta v Zagrebu in pred odhodom proti Mariboru in Dunaju, kjer sta Joker Out čakala še dva razprodana koncerta. Bojan pa si je tisti večer, ko bi si lahko nekoliko oddahnil, vzel čas še za nastop s Policijskim orkestrom na koncertu z naslovom Slovenija piha 0,0. Zato ker rad podpira stvari, ki se mu zdijo pomembne.

Samo Zver: Grem naprej, moram še veliko narediti

Ena takšnih je bil tudi koncert, namenjen boljšemu zdravljenju žensk z rakom na rodilih. Cvjetićanin je prepričljiv na odru, pa tudi ko pravi, da je za volanom vedno spoštoval pravilo 0,0. »Starši so mi predali mentaliteto, da nočeš nositi teže tega, da je šlo morda zaradi enega piva nekaj narobe. Vedno sem poklical taksi, saj poznam ljudi, ki so jih nepremišljena dejanja pijanih voznikov močno prizadela.«

V uvodu zapisani verz je iz njihove uspešnice Carpe diem, s katero so nastopili na Evrosongu, v njej pa je mogoče najti še eno pomenljivo misel: »Mi bomo celo noč plesali/ljubili se in se igrali/kot da nas jutri več ne bo. Mlade čaka negotova prihodnost in Bojan pravi, da ima njegova generacija zaradi hitrih sprememb veliko skrbi.

»Čaka nas veliko nerešenih vprašanj, več kot jih je bilo kadarkoli prej. Ustvarjajo nelagodje, tesnobo in zdi se mi, da se vse to občuti. Sicer pa se nas mlade obravnava kot popolnoma odgovorne sodržavljane sveta, po drugi strani pa je mladost pogosto omenjena slabšalno, kot da za nas še ni pravi čas, da se vključimo v dogajanje, ampak naj raje še kar malo počakamo.«

Nikoli ni razmišljal o tem, da bi naredil kariero zunaj Slovenije: »Življenje glasbenika sem si vedno predstavljal v slogu Tomija Megliča. Tomi je bil moj alfa in omega. Šele pozneje ko sem začel pisati v maternem jeziku, torej srbščini, sem začel razmišljati o tem, da bi mogoče lahko nastopali na območju nekdanje Jugoslavije. Najstniške sanje so bile omejene na slovenski prostor in tudi to bi mi bilo čisto dovolj,« pravi glasbenik, ki je zaradi varnosti in še marsičesa hvaležen, da živi v Sloveniji.

A očitno jih občinstvo v tujini hoče še poslušati in Bojan na čisto svežem albumu Souvenir pop poje v treh jezikih: slovenščini, srbščini in angleščini.

Žare Pak FOTO: Jože Suhadolnik