Hiša v Trbižu ostala zakopana pod plazom

Delegacija službe vlade za obnovo, državne tehnične pisarne, ministrstva za naravne vire in prostor, kabineta predsednika vlade in direkcije za vode je ob obisku območij, ki jih je prizadela največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije, pojasnila, da hitijo, da bi ljudem čim prej zagotovili nove, predvsem pa varne domove. Po zadnjih spomladanskih podatkih je bilo razseljenih še 133 gospodinjstev.

Hiša družine Jelšnik v Trbižu v občini Ljubno ob Savinji je še vedno zasuta pod plazom, ki se je 4. avgusta lani sprožil z bližnjega pobočja. »Trenutno smo na strehi hiše,« je začel vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic. Ko se je plaz sprožil, družine ni bilo več v hiši. Že prej so pobegnili, ker je vse zalivala nekaj metrov visoka hudourniška voda, včeraj le potoček. Rešili so jih s helikopterjem, in ko so se čez dva dni vrnili, hiše ni bilo več oziroma je bila in je še zakopana pod 14 metri materiala. Nekoliko nižje je plaz odnesel še dve hiši, skupno jih je v Trbižu za odstranitev predvidenih sedem.

Ko dežuje, z balkonov gledajo vodo

Na januarskem seznamu je bilo 343 objektov, predvidenih za odstranitev. Že takrat so povedali, da se bo seznam spreminjal, ko bo pregledan vsak objekt posebej. Šefic je včeraj dejal, da so s seznama umaknili 85 objektov, nekaj jih bo na seznam še vključenih. Vsemu temu sledijo cenitve, ki so bile zelo zahtevne, je opozoril Šefic: »Cenilo se je namreč stanje na dan 31. 7. 2023, torej pred enim letom. To je za cenilce poseben izziv, zlasti v primerih, kot je ta, ko je moral cenilec oceniti vrednost nepremičnine, ki je ni več.« Dodal je, da imajo naročenih 130 cenitev, 60 so jih že dobili, vse druge bodo narejene do konca avgusta.

Reševali se bodo sami

Zadnji korak je sklenitev pogodbe, Šefic je dejal, da si prizadevajo, da bi jo sklenili z vsemi, da ne bi bile potrebne razlastitve, ki so sicer skrajni ukrep. Nekatere poplavljence, ki so že dobili pogodbe, je zmotilo, ker je v njej zapisano, da se morajo izseliti v enem letu. V enem letu ne moreš urediti niti dokumentacije, kaj šele zgraditi hiše. A Šefic miri: »V pogodbi je jasno zapisano, da lahko ostanejo še eno leto, vendar je mogoče to podaljšati v primeru upravičenih razlogov. Je pa seveda naša ambicija, da je treba te ljudi čim prej preseliti, ker so na ogroženih območjih in podaljševanje v neskončnost povečuje tveganje.« Na očitke, da v enem letu niso naredili ničesar, je Šefic dejal, da so podlage za evidentiranje objektov dobili decembra, strokovne podlage pa so vzele več časa.

Ujma poškodovala tretjino državnih cest

Lastniki objektov, ki so predvideni za odstranitev, se lahko odločijo za odškodnino in sami rešujejo svoj problem naprej, lahko jim novo hišo postavi država. Postopke nadomestitvene gradnje in rušenja objektov bo vodila družba za upravljanje nepremičnin DSU. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jure Leben je dejal, da pričakuje zelo malo tipskih hiš, ki jih bo gradila država, za zdaj se za to možnost zanimata le dva. Dodal je, da bodo na DSU naredili nabor izvajalcev, ki bodo glede na odškodnino zgradili hiše: »Ne želimo, da bi tu nastali socialni problemi, ko bi izvajalec zaračunal dvakrat toliko, kolikor je znašala odškodnina, ljudje pa ne bi imeli dovolj sredstev za plačilo razlike. Večinoma so namreč že morali nekaj vložiti, da lahko nekje živijo.«

Struge pretočne, sanacija dolga

V lanski ujmi je bilo poškodovanih 4000 kilometrov vodotokov, kar je po navedbah državne sekretarke na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidije Kegljevič Zagorc petnajstkrat večji obseg, kot smo ga doživeli v katerikoli naravni nesreči do zdaj. V interventnih in izrednih ukrepih, ki so jih končali konec junija, so zagotovili pretočnost 843 kilometrov vodotokov in poskrbeli za prvo sanacijo poškodovanih brežin ter odvoz naplavin in plavja. Pri tem niso upoštevali gnezditev ptic in drstitev rib, prav tako niso pridobivali soglasij, a je Kegljevič Zagorčeva opozorila: »Po pregledu vseh izrednih ukrepov, imeli smo več kot 1500 gradbišč, je treba razumeti, da rastlinje, živalstvo, vsa ta biodiverziteta ni bila poškodovana z bagri, ampak že s samim dogodkom, ko je vse odneslo. Vzpostavitev prejšnjega stanja zahteva gradbene ukrepe, narava pa potrebuje čas, da se vse zaraste. Gradbeni ukrepi so namreč izvedeni tako, da omogočajo naravno zarast in je ne preprečujejo ali otežujejo.«

Narejenega veliko, ovire predvsem birokratske

Državna sekretarka je napovedala, da bo za petletno sanacijo vodotokov namenjenih 1,36 milijarde evrov, za redno vzdrževanje še 40 milijonov na leto, poleg tega pa načrtujejo še investicije v vodotoke v vrednosti okoli 100 milijonov evrov na leto. Če je država v prejšnjih letih v povprečju namenjala za vodotoke skupno 30 milijonov evrov na leto, bo odslej 300 milijonov evrov. Državna sekretarka je še dejala, da bodo skupaj z ministrstvom za kmetijstvo začeli ozaveščati lastnike gozdov in kmetijskih površin glede skladiščenja bal in lesa ob vodotokih: »Analiza dogodka je pokazala, da so se poplave zgodile tudi na območjih, ki niso bila potencialno poplavna, ker so nastale zamašitve mostov, propustov in se je voda razlivala popolnoma drugače, kot bi se sicer. Razvila se je tudi rušilna energija, da so se porušili mostovi, objekti …«

Rok Fazarinc: Ostati v Strugah je ruska ruleta

Analiza dogodka, ki jo pripravlja direkcija za vode, sicer še ni končana. Državna sekretarka je dejala, da bo zaključena letos. Kako bodo torej lahko opravljali sanacijo, če analize nimajo, pa je dejala, da se sanacija še ni začela, zanjo, zlasti za večje ukrepe, pa bo treba izdelati hidrološko-hidravlične analize, zato to bo to precej daljši proces.