Pri delu so mu v pomoč izkušnje vrhunskega športnika in trenerja

Prvemu varuhu športnikovih pravic v Sloveniji dr. Rožletu Prezlju, sicer državnemu rekorderju v skoku v višino in trikratnemu olimpijcu, je vlada aprila 2023 podelila nov petletni mandat. Prezlja, ki je diplomiral in doktoriral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je doslej najbolj pretresel pogovor o smrti mladega športnika na treningu. Sicer pa so mu pri njegovem delu izkušnje vrhunskega športnika in trenerja v veliko pomoč.

Osnovna naloga varuha športnikovih pravic je neposredna pomoč športnikom in strokovnim delavcem ter ozaveščanje javnosti. Pri svojem delovanju si prav tako prizadeva za dvig zavesti in povečanje informiranosti o pomenu vrednot enakosti, solidarnosti, fair playa, pravne varnosti, družbene odgovornosti, dobrega upravljanja športnih organizacij, integritete v športu in etičnosti. Pa seveda tudi za zaščito osebne integritete športnikov, kjer se trudi za vzpostavitev sistema preventive in kurative, za varovanje športnikov pred različnimi oblikami nasilja v športu. In kot dodaja, si je treba prizadevati za vpeljavo mehanizmov, ki bodo pomagali k oblikovanju varnega športnega okolja. »Še posebej pa si je treba prizadevati za celovito zaščito zdravja športnikov in zlasti športnic,« pravi Rožle Prezelj.

Ali se je lani vaš pripad zadev povečal glede na leto 2023, ko ste jih prejeli 42?

V preteklem letu sem prejel 55 zadev, kar je po kovidu v letu 2020, ko sem jih prejel 56, drugi največji pripad.

Kakšna je bila vsebinska struktura vprašanj in predlogov, na kaj se jih je največ nanašalo?

Primeri so iz leta v leto bolj raznoliki. Zaradi tekmovalno pestrega leta 2024 se jih je več nanašalo na vprašanja, povezana s tekmovalnim sistemom in nastopi na tekmovanjih, kot so imenovanje v reprezentanco, rok prijave, finančna sredstva za pripravo in podobno. V celotni strukturi je bilo manj primerov, povezanih z zaračunavanjem nadomestil ob prestopu mladih amaterskih športnikov, oziroma se je njihova vsebina premaknila v preventivno oziroma vnaprejšnje pridobivanje informacij. Zaznati je tudi več primerov, povezanih s pogodbenimi civilnopravnimi razmerji, in vprašanj, povezanih s tujci.

Letno poročilo za preteklo leto je še v pripravi, v njem bosta statistika in vsebinska struktura primerov bolj natančno predstavljeni.

Kateri primeri slabe prakse so se vas najbolj dotaknili?

Vsak primer se te dotakne po svoje. Najbolj me je pretresel pogovor o smrti mladega športnika na treningu.

Na splošno pa me najbolj žalosti, kadar gre za negativen odnos in nepripravljenost za iskanje rešitev v dobro športnikov in športa.

Kako so vam pri svetovanju pomagale vaše športne izkušnje? In kaj se vam zdi najbolj spodbudno pri dosedanjem delu?

Nedvomno so mi izkušnje vrhunskega športnika in trenerja pri delu v veliko pomoč. Športne izkušnje mi pridejo prav pri razumevanju situacije oziroma problema, s katerim se športnik ali trener srečuje. Velikokrat športnikom svetujem na podlagi izkušenj oziroma situacij, ki sem jih tudi sam doživel.

Velika dodana vrednost je zagotovo kombinacija mojega znanja prava in izkušenj, pridobljenih med aktivno kariero, in tudi dela v mednarodnih športnih organizacijah. Tako lahko povežem uporabo prava s praktičnimi izkušnjami iz športa. Obenem mi to omogoča, da športnikom lahko ponudim kvalitetnejši nasvet oziroma jih bolje usmerim. Po drugi strani pa zaradi poznavanja organiziranosti športa lažje navežem stik s športnimi organizacijami.

V poročilu za leto 2023 ste zapisali, da so športne organizacije premalo ozaveščene o svoji družbeni vlogi in pravnem položaju, ki ga imajo v slovenskem pravnem redu in še posebej po zakonu o športu. Ali se je stanje v letu 2024 kaj izboljšalo?

Vsako ozaveščanje pripomore k izboljšanju področja, vendar menim, da bi potrebovali več sistemskih ukrepov za zagotavljanje tako imenovanega dobrega upravljanja športnih organizacij in osebne integritete. Tako kot pravnik velikokrat pogrešam delovanje v skladu s standardi pravne države, kot športnik pa delovanje v korist posameznega športnika in športa, čeprav se tisti, ki sprejme odločitev, s tem popolnoma ne strinja. Z drugimi besedami, mislim, da velikokrat posamezni športni delavci izvajajo svojo vlogo s pozicije moči oziroma za vsako ceno, obenem pa pozabljajo, zakaj so v športu.

Težko je oceniti, ali se je stanje izboljšalo. Je pa treba poudariti, da je vsaj na načelni ravni več govora in zavedanja o pomenu družbene vloge.

Leta 2023 ste kot novo pomembno področje, ki se je izkazalo za problematično z vidika zagotavljanja statusnih pravic športnikov in posledično tudi nacionalnih zvez in klubov, navedli vpis v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov. Kako je bilo s tem lani?

Kar zadeva zagotavljanje in uveljavljanje pravic športnikov, ki so opredeljene v zakonu o športu, je to področje najpomembnejše. Kajti prav statusa registriranega in kategoriziranega športnika sta temelj za uveljavljanje statusnih pravic po zakonu o športu in iz zakona izvedenih podlag. Dodatno pa je treba poudariti, da sta oba statusa pomembna tudi pri financiranju programov športa nacionalnih panožnih športnih zvez in klubov s strani države in lokalnih skupnosti. Prav zaradi omenjenega je treba temu področju namenjati več pozornosti.

V predlanskem poročilu ste med priporočili tudi zapisali, da je treba poskrbeti za zaščito osebne integritete športnikov tako, da se vzpostavi sistem za obvladovanje tveganj za varovanje športnikov pred različnimi oblikami nasilja v športu, še posebej za celovito zaščito zdravja športnikov in zlasti športnic. Kakšen napredek ste zaznali lani pri uresničevanju vaših priporočil?

Veseli me, da je odziv zelo pozitiven. Čedalje večji del športne javnosti se zaveda pomena zaščite športnikov pred nasiljem v športu in problematičnosti takih dejanj. Ključno je, da se tega vsi zavedamo in si prizadevamo za cilj, da mladim športnikom zagotovimo pozitivno izkušnjo v športu.

Z vidika države in zagotavljanja varnega športnega okolja pa je to področje pomembno za zagotavljanje varnosti in javnega interesa na področju športa. Tako je v okviru ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport začela delovati delovna skupina, ki bo proučila to področje in predlagala rešitve za izboljšanje varnosti. Želim si, da bi do konca tega leta imeli postavljen okvir, v katero smer razvijati to področje in kako vsem udeležencem pri športni aktivnosti zagotoviti okolje, ki jih bo varovalo pred različnimi oblikami nasilja.