Narejenega veliko, ovire predvsem birokratske

V nujnih interventnih ukrepih in izrednih ukrepih, ki so jih končali konec junija letos, so naredili veliko, razlaga velika večina županov prizadetih občin. Hkrati pa jih skrbi, kakšna bo sanacija, ki bo sledila v prihodnjih petih letih. Težava so še vedno administrativne ovire, kar opaža tudi vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic. Član sveta za obnovo Rok Fazarinc pa meni, da je ključna napaka, da analizo lanskega dogodka šele delajo.

Infografika Delo

Približno 2000 kilometrov cest, to pomeni skoraj tretjino vseh državnih cest, je bilo poškodovanih v ujmi, do konca leta bodo sanirali še zadnjih osem kilometrov. Največji izziv so bile Struge, kjer je Savinja odnesla več kot pol kilometra ceste, v manj kot mesecu dni pa so jo spet vzpostavili, da so učenci in dijaki 1. septembra lahko odšli v šolo. Na vodotokih je bilo za 1,3 milijarde evrov škode, poškodovanih je bilo 4000 kilometrov vodotokov.

Bagri so se iz vodotokov večinoma umaknili, o njihovi nedavni prisotnosti pričajo ogromni kupi proda in peska ob cestah. Koliko materiala so odpeljali iz vodotokov, nam na službi vlade za obnovo niso odgovorili, so pa pojasnili, da so naplavine vodotokov uporabili za zapolnitev zajed, zasipov, stabilizacijo strug in druga dela. Česar (še) niso uporabili, izvajalci gospodarske službe lahko največ dve leti skladiščijo zunaj strug na občinskih deponijah in zemljiščih izvajalcev gospodarske javne službe.

Rok Fazarinc: Ostati v Strugah je ruska ruleta

»Skupaj je evidentiranih 44 lokacij začasnega skladiščenja naplavin, na katerih je odloženih okoli 610.000 kubičnih metrov naplavin, od tega 380.000 kubičnih metrov na porečju Savinje, 160.000 na porečju Kameniške Bistrice, nekaj pa še na porečjih Soče, Meže in Mislinje,« so še odgovorili iz službe za obnovo.

Selitve prebivalcev

Med ukrepi, ki so najbolj zaznamovali zadnje leto, so gotovo odstranitve stanovanjskih objektov. Na seznamu je bilo januarja 343 objektov, a so nekatere umaknili s seznama in jih nekaj dodali. Kdaj bodo vsi izvedeli za odločitev o usodi svojih domov, je Boštjan Šefic odgovoril, da bo državna tehnična pisarna še ta teden izdelala zadnja strokovna mnenja, nato bo sledil postopek kot v vseh drugih primerih do zdaj: »Do začetka septembra bo dokončno znano, ali bodo objekti odstranjeni ali ne.«

Eni hočejo stran, drugi ne, strinjajo se le, da so skregani

Samo 16 lastnikov objektov, ki bodo odstranjeni, je že dobilo pogodbe, postopek je dolgotrajen in zahteven. A Šefic poudarja, a je nujen: »Izkazalo se je, da je na podlagi temeljite strokovne proučitve mogoče posamezne objekte zavarovati. Posledično so te umaknili s seznama. Skupaj je bilo takih objektov 84 na različnih območjih v Sloveniji. Avtomatizma zato ni in ne sme biti.«

Dodal je, da je dlje trajalo tudi zato, ker so bile »nekatere strokovne podlage neustrezne, saj so se razmere v zadnjih letih precej spremenile. Zato je bilo treba izdelati nove študije in strokovne podlage. Teh pa ni mogoče pripraviti v nekaj dneh in zanje je potreben čas. To je bistveno vplivalo na potek celotnega postopka.«

Takoj po ujmi so začeli izvajati interventne ukrepe, sledili so izredni ukrepi, s katerimi so odvračali neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavljali predvsem pretočnost vodotokov. Zdaj sledi petletna sanacija. FOTO: Blaž Samec/Delo

Birokracija

Na to opozarja tudi vodja sveta za vode in član sveta za obnovo Rok Fazarinc: »Ključna napaka je bila, da direkcija za vode ni takoj naročila analize lanskega dogodka. Analizo delajo šele zdaj. Kot bi policist prišel nesrečo gledat čez pol leta. Veliko se ne vidi več, treba je obnoviti film, kaj se je dogajalo 4. avgusta. Tako bodo okoli novega leta, mogoče malo prej, znane količine vode v lanskem dogodku. Približne številke seveda so, a hidravlični modeli izkazujejo višje količine, kot jih lahko dobimo iz padavin. Veliko dela še čaka in dejstvo je, da je ljudi premalo.« Fazarinc opozarja tudi na vprašanje, kako naprej, kako jih v prihodnje umeščati v prostor: »Tu je bilo zelo veliko pogovorov, a v svetu za obnovo smo enotni, da za območja, kjer je bil lanski dogodek hujši od predpisanih vrednosti, upoštevamo dogodek, ne pa stoletne vode z upoštevanjem podnebnih sprememb.«

Prav umeščanje v prostor jezi župane. Le devet občin od 23, v katerih so objekti, ki jih bo treba odstraniti, je našlo ustrezno podlago v prostorskih načrtih, v 14 občinah so postopke za sprejetje prostorskih aktov začeli, a je zapletov veliko, predvsem pri iskanju novih lokacij. Poleg tega župani razlagajo, da država pri nobenem postopku ne popušča, čeprav je bilo obljubljeno, da bodo s spremembami zakonodaje poskrbeli, da bodo postopki poenostavljeni in predvsem hitrejši.

Ko dežuje, z balkonov gledajo vodo

Zakonodaja je, skupno so sprejeli oziroma spremenili sedem zakonov in še približno 20 drugih predpisov, a se, kot razlagajo župani, stanje spreminja prepočasi. To opaža tudi Fazarinc, ki je zelo veliko na terenu. »Minister in državna sekretarja imajo vizijo, zadeve bi pospešili, a državna birokracija dela, kot da se lani ni zgodilo nič,« pravi.

Šefic poudarja, da olajšave pri postopkih obstajajo »in jih je treba uporabiti«. Dodal pa je, da morajo biti novi objekti odporni na prihodnje izzive: »Treba je poskrbeti, da jih gradimo na varnih območjih. Ne bi bilo sprejemljivo, da omogočamo gradnjo, kjer so tveganja spet velika. Preteklih napak ne smemo ponavljati.« A čeprav je zadovoljen z do zdaj opravljenim delom, je tudi Šefic kritičen do pomanjkljivosti. »Gre predvsem za odpravljanje administrativnih ovir, pogosto neformalnih, ki zgolj prenašajo odgovornost in odlagajo odločitve. Treba je okrepiti zavest in razumevanje vseh struktur in posameznikov, ki so vključeni v proces obnove, da je to ena ključnih prioritet vlade in da imajo te naloge prednost,« pravi.

Dodal je, da sproti analizirajo opravljeno delo in na podlagi tega predlagajo spremembe predpisov, organizacijskih sprememb in kadrovskih okrepitev.