Sjögrenov sindrom: kako obvladovati simptome?

Sjögrenov sindrom (izgovori se »šógren«) je motnja imunskega sistema, pri kateri ta pomotoma napade lastne celice in tkiva. Kaže se predvsem z dvema najpogostejšima simptomoma – suhimi očmi in suhimi usti, saj so najprej prizadete sluznice in žleze, ki izločajo vlago v očeh in ustih, posledica tega je zmanjšano izločanje solz in sline. Paciente oči pečejo, srbijo ali imajo občutek peska v očeh, pri suhih ustih pa imajo občutek, kot da so polna vate, kar otežuje požiranje in govorjenje.

Poleg teh dveh glavnih simptomov imajo nekateri bolniki še druge težave, kot so bolečine, otekanje in okorelost sklepov, otekle žleze slinavke (zlasti tiste za spodnjo čeljustjo in pred ušesi), suha koža ali kožni izpuščaji, suhost nožnice, dolgotrajna utrujenost in trdovraten suh kašelj.

Sindrom z neznanim vzrokom

Znanstveniki še vedno ne vedo natančno, zakaj se pri nekaterih ljudeh razvije ta bolezen. Znano je, da nekateri geni povečujejo tveganje za njen pojav, a zdi se, da je poleg genetske predispozicije potreben tudi sprožilni dejavnik – na primer okužba z določenim virusom ali bakterijo.

Pri Sjögrenovem sindromu bele krvne celice napadejo in poškodujejo žleze slinavke v ustih in solzne žleze v očeh, kar povzroči suha usta in suhe oči, lahko pa prizadene tudi druge dele telesa, kot so sklepi, ščitnica, ledvice, jetra, pljuča, koža in živci. Lahko povzroči izsušitev kože in sluznic v nosu, grlu, prebavnem traktu, glasilkah, sapniku, dihalnih poteh v pljučih, na zunanjih spolovilih in v nožnici. Suhost sapnika lahko povzroča kašelj in motnje v delovanju glasilk. Vnetje lahko prizadene tudi živčevje, pljuča in druga tkiva.

Na začetku se simptomi pojavijo postopoma. Bolniki opazijo suhe oči, suha usta, utrujenost in bolečine v sklepih. Pri nekaterih posameznikih Sjögrenov sindrom napreduje in vpliva na več organov in sistemov.

Pomembno vlogo ima tudi ženski hormon estrogen. Sjögrenov sindrom se večinoma pojavlja pri ženskah, simptomi pa se pogosto začnejo okoli menopavze, ko začne raven estrogena upadati. Znižane ravni estrogena lahko prispevajo k suhosti, zaradi česar postanejo simptomi bolezni bolj izraziti.

Tveganje za Sjögrenov sindrom je višje pri ljudeh, katerih bližnji sorodnik že ima to bolezen, saj ima približno 12 % bolnikov enega ali več sorodnikov s to boleznijo.

Druga najpogostejša vnetna revmatična bolezen

Sjögrenov sindrom se pogosteje pojavlja pri ženskah, običajno v srednjih letih. FOTO: Medicofit

Sjögrenov sindrom še zdaleč ni redka bolezen – je druga najpogostejša vnetna revmatična bolezen, takoj za revmatoidnim artritisom. Bolezen izrazito pogosteje prizadene ženske, in sicer v razmerju 9: 1. Ocenjuje se, da ima Sjögrenov sindrom od 400.000 do 3,1 milijona odraslih. Bolezen se lahko pojavi pri ljudeh vseh starosti, vendar se simptomi najpogosteje začnejo med 45. in 55. letom starosti.

Ocenjujejo, da prizadene od 0,5 do 1 % populacije, kar je polovica pojavnosti revmatoidnega artritisa.

Simptomi Sjögrenovega sindroma

Zdravljenje Sjögrenovega sindroma je usmerjeno v lajšanje simptomov. FOTO: Medicofit

Vsak bolnik doživlja Sjögrenovo bolezen drugače. Sjögrenov sindrom sam po sebi običajno ni usoden. Vendar pa lahko na dolgi rok povzroči različne zaplete, ki lahko vplivajo na splošno zdravje posameznika. Zaradi pomanjkanja sline, ki običajno ščiti zobe pred bakterijami, ki povzročajo karies, so bolniki z izsušenimi usti bolj dovzetni za zobno gnilobo. Nezadostna količina sline (t. i. kserostomija) lahko oslabi zaznavanje okusa in vonja, požiranje hrane lahko postane boleče, nastanejo lahko karies in kamni v žlezah slinavkah. Pri Sjögrenovem sindromu so pogoste tudi glivične okužbe, zlasti kandidiaza (sor) v ustni votlini.

Suhe oči lahko povzročijo občutljivost za svetlobo, zamegljen vid in poškodbe roženice. Manj pogosti zapleti lahko prizadenejo pljuča, ledvice ali jetra – vnetje lahko povzroči pljučnico, bronhitis ali druge težave z dihali, vpliva lahko na delovanje ledvic in povzroči hepatitis ali cirozo jeter. Pri nekaterih se lahko povečajo bezgavke, pri majhnem odstotku bolnikov pa se razvije tudi rak limfnih vozlov (limfom). Sjögrenov sindrom lahko prizadene tudi živčevje in povzroči otrplost, mravljinčenje ali pekoč občutek v rokah in nogah (periferna nevropatija). Lahko se pojavijo tudi resni zapleti, kot sta vnetje krvnih žil (vaskulitis) ter prizadetost pljuč in ledvic.

Vnetje sklepov (artritis) se pojavi pri približno 20 % bolnikov. Prizadeti so isti sklepi kot pri revmatoidnem artritisu, vendar je vnetje običajno blažje in ne povzroča trajne okvare sklepov. Pogosto artritis prizadene več sklepov hkrati – prste, zapestja in gležnje, pa tudi ramena, boke in kolena –, bolečine pa se običajno pojavljajo v »izbruhih«, ki se izmenjujejo z obdobji izboljšanja. Vneti sklepi so otečeni, občutljivi in slabše gibljivi.

Povečajo se lahko tudi bezgavke po telesu. Pri bolnikih s Sjögrenovim sindromom je povečano tveganje za razvoj limfoma – rakave bolezni limfatičnega sistema –, zlasti ne-Hodgkinovega, v primerjavi z osebami brez te bolezni.

Med drugimi znaki Sjögrenovega sindroma so tudi kožni izpuščaji, poškodbe ledvic, težave s pljuči, pankreatitis in vnetje krvnih žil (vaskulitis). Pojavi se lahko tudi Raynaudov sindrom, pri katerem prsti na rokah ob izpostavljenosti mrazu ali čustvenem stresu nenadoma postanejo zelo bledi, mravljinčijo ali otrpnejo. Raynaudov sindrom se pojavi pri 10–40 odstotkih bolnikov, pogosto pred pojavom suhih sluznic. Tudi utrujenost je pogost simptom pri bolnikih s Sjögrenovim sindromom.

Diagnoza: vsak dan vsaj tri mesece izrazito suhe oči in/ali suha usta

Ključno je prepoznati in razumeti simptome te bolezni, saj to omogoča zgodnje diagnosticiranje in ustrezno zdravljenje.

Zdravniku pri postavitvi diagnoze pomagajo uveljavljena diagnostična merila in različni testi, ki omogočajo razlikovanje med Sjögrenovim sindromom in drugimi boleznimi s podobnimi simptomi.

Diagnoza temelji na vseh zbranih podatkih – na simptomih, rezultatih kliničnega pregleda in laboratorijskih izvidih. Zdravniki lahko uporabijo uveljavljena diagnostična merila za potrditev Sjögrenovega sindroma:

• simptomi oči: bolnik ima vsak dan vsaj tri mesece izrazito suhe oči, pogosto občutek peska v očeh ali uporablja kapljice za vlaženje oči tri- ali večkrat na dan,
• simptomi ust: bolnik vsak dan vsaj tri mesece občuti suhost v ustih ali redno uporablja tekočino, da lažje pogoltne suho hrano.

Ko je potrjen eden od teh simptomov, zdravnik preveri tudi druge značilnosti, ki podpirajo diagnozo Sjögrenovega sindroma, hkrati pa izključi druge možne bolezni.

Zdravnik lahko količino solz oceni s Schirmerjevim testom, pri katerem pod spodnjo veko vstavi testni listič in opazuje, koliko se navlaži. Pri Sjögrenovem sindromu se pogosto proizvede manj kot tretjina običajne količine solz.

Za oceno delovanja žlez slinavk se lahko opravijo natančnejši testi, zdravnik pa lahko naroči tudi slikovno diagnostiko ali odvzem tkiva žleze slinavke za histološko preiskavo.

Zdravljenje usmerjeno v lajšanje simptomov

Strokovnjaki klinike Medicofit se zavzemajo za celostno okrevanje bolnikov s Sjögrenovim sindromom. FOTO. Medicofit

Zdravila za Sjögrenov sindrom ni, zdravljenje je usmerjeno v lajšanje simptomov. Blage do zmerne primere suhega očesa je običajno mogoče uspešno zdraviti s kapljicami za oči, ki vsebujejo »umetne solze« – tekočino, ki posnema solze.

Za ohranjanje vlažnosti v ustih je mogoče uporabiti več tehnik. Pomembna je dobra ustna higiena, saj pomaga preprečevati zobno gnilobo in bolezni dlesni. Priporočljivo je povečati vnos tekočin in uporabljati žvečilni gumi brez sladkorja za spodbujanje tvorbe sline. Redna uporaba ustnih vodic pomirja ustno votlino in jo ščiti pred okužbami.

V primeru hudih sistemskih manifestacij bolezni, kot so prizadetost pljuč, ledvic ali vaskulitis, se lahko uporabijo glukokortikoidi in imunosupresivna zdravila. Pri bolečinah v sklepih in mišicah se uporabljajo paracetamol in nesteroidni antirevmatiki.

Celostno zdravljenje v kliniki Medicofit

Pri bolečinah v sklepih je priporočljivo, da se v zdravljenje vključi tudi fizioterapevt, saj s sodobnimi fizioterapevtskimi metodami uspešno nadziramo bolečine.

V zasebni kliniki Medicofit vam pomagajo do življenja brez bolečin in omejitev. Na uvodnem pregledu vas bo sprejela ekipa strokovnjakov za zdravljenje sklepnih bolečin. Individualizirano zdravljenje se začne z diagnostičnim pregledom in nadaljuje z izvajanjem akutne fizioterapije in postakutne kineziologije, na koncu pa sledi preventivna kinezioterapija.

Fizioterapevt bo na diagnostičnem pregledu pri Sjögrenovem sindromu ocenil vaše stanje. Posebno pozoren bo na bolečine v sklepih. Preveril bo omejitve gibljivosti sklepov in mišično moč. Na podlagi pregleda bo pripravil individualen načrt zdravljenja, pri čemer je v akutni fazi ključna fizioterapija, saj je treba pri pacientu olajšati bolečine, ki jo povzroča artritis, zmanjšati vnetje ter izboljšati gibljivost in moč sklepov.

Ekipa strokovnjakov v kliniki Medicofit pri delu s pacienti s Sjögrenovim sindromom uporablja manualno terapijo, terapijo prožilnih točk in sklepno mobilizacijo, ki imajo vse vlogo pri izboljšanju gibljivosti v sklepih, zmanjšanju napetosti in olajšanju bolečine.

Pri delu uporabljajo tudi najsodobnejše naprave za instrumentalno terapijo, kot so terapija TECAR Wintecare, diamagnetoterapija PERISO, visokoenergijski laser Summus in visokotonska elekstrostimulacija HiTOP. S temi napravami pri pacientih spodbudijo prekrvitev v tkivih, pospešujejo celjenje tkiva, zmanjšujejo vnetje in tako prispevajo k zmanjšanju bolečine.

Ključen del zdravljenja Sjögrenovega sindroma je tudi fizioterapevtska vadba, ki pacientom omogoča boljše obvladovanje bolečine in izboljšanje kakovosti življenja.

Vadba pri Sjögrenovem sindromu dokazano pozitivno vpliva na splošno zdravje in kakovost življenja. FOTO: Medicofit

Postakutna kineziologija omogoča dolgoročno vzdrževanje stanja

S kineziološko fazo zdravljenja pri Sjögrenovem sindromu lahko pacienti obnovijo funkcije sklepov in izboljšajo fizično kondicijo. Strokovnjaki kineziologije so strokovnjaki za gibanje telesa in so osredotočeni na krepitev mišic okoli prizadetih sklepov in izboljšanje gibljivosti.

Eden hujših simptomov bolezni je prav utrujenost, zato je aerobna vadba ključna za izboljšanje telesne zmogljivosti ter zmanjšanje utrujenosti in depresije, ki sta pri tej bolezni pogosti.

Prilagojene vaje pri preventivni kinezioterapiji po uspešnem celostnem zdravljenju Sjögrenovega sindroma so še dodaten korak k boljšemu zdravju in aktivnemu življenju.

Bolniki s Sjögrenovim sindromom lahko ob ustrezni skrbi zase živijo normalno in zdravo življenje. Ključnega pomena so uravnotežena prehrana, dovolj počitka in redna telesna aktivnost, saj vse to pomaga ohranjati zdrav življenjski slog in obvladovati simptome bolezni.

Naročnik oglasne vsebine je Medicofit