Ujma poškodovala tretjino državnih cest

Poleg vodotokov so bile v lanski ujmi močno poškodovane številne cestne povezave. Pristojna ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek si je danes ogledala rekonstrukcije državnih cest, svoj obisk pa je začela v Zgornji Savinjski dolini, kjer so v Strugah po največji naravni katastrofi v zgodovini naše države v zgolj treh tednih vzpostavili povezavo, da so otroci lahko šli v šolo.

Po podatkih ministrstva za infrastrukturo je bilo zaradi ujme 4. avgusta lani 92 popolnih in 98 delnih zapor na 584 kilometrih državnih cest, največ v Savinjski dolini in na Koroškem. Ujma je poškodovala 1984 kilometrov državnih cest, kar predstavlja tretjino vseh. Ministrica Bratuškova je pojasnila, da so do danes interventno sanirali in vzpostavili pretočnost na vseh teh poškodovanih kilometrih. Polovične zapore cest in dela so na še osmih kilometrih, večinoma na Koroškem, zaključena bodo do konca leta.

Po celotni Savinjski dolini so vsakih nekaj kilometrov semaforji, saj promet poteka samo po enem voznem pasu zaradi sanacije. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Tudi na poti do Logarske doline je vsakih nekaj kilometrov zapora, številne označbe ob poti kažejo, da je cestišče poškodovano zaradi lanske ujme. Ta je v Savinjski dolini odnesla več odsekov državne ceste, tudi približno pol kilometra v zaselku Struge med Ljubnim in Lučami. Prav tu se je včeraj ustavila tudi ministrica in poudarila, kako veliko delo je bilo tu opravljeno takoj po poplavi. Morali so namreč nasuti 15 metrov materiala v višino, nato pa spet vzpostaviti še pol kilometra ceste. »Uspelo nam je zagotoviti prevoznost do prvega šolskega dne, tako da se je tudi v Lučah šolsko leto začelo 1. septembra, kar se je zdelo skoraj nemogoče,« je dejala Bratuškova.

Ne bo pločnika in razsvetljave

Cesta skozi Struge je asfaltirana, pri nadaljnji sanaciji pa so načrtovali tudi pločnik in javno razsvetljavo, čeprav so hiše v zaselku v celoti predvidene za odstranitev in bi se ljudje selili. Ministrica Bratuškova je odgovorila, da »projekt res vključuje tako pločnik kot javno razsvetljavo, ker je bil narejen pred sprejeto odločitvijo, kaj bo s tem naseljem. Ker mi je bilo zagotovljeno, da je predvideno, da se vse hiše izselijo, tega seveda ne bo.« Obvoznica v Lučah ostaja v načrtih, a se zapleta z zemljišči, je dejala ministrica: »Projekte delamo pospešeno z vodarji z roko v roki, ker je obvoznica hkrati del protipoplavnih ukrepov. Zavedamo se, da je za to območje nujna, a z lastniki je treba stvari rešiti na zakonit in ustaven način.«

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek na ogledu del v Strugah v občini Luče. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Bratuškova je na očitke domačinov, da gre prepočasi, odgovorila, da na cestni infrastrukturi ne gre hitreje: »Če želimo stvari narediti strokovno, kot je treba, bo treba počakati na odločitve strokovnjakov, mogoče to dela nekoliko podaljša. Želimo si delati hitreje, a to nič ne pomaga, če bi tu naredili cesto, ki bi jo prvo deževje spet odneslo, zato je treba narediti infrastrukturo odpornejšo. Prepričana sem, da smo na področju cest delali tako hitro, kolikor se da.« Dodala je še, da vse, kar počno, usklajujejo z direkcijo za vode: »Tudi tu (Struge, op. p.), kjer je že postavljena kamnita zložba, ki je pod dodatno nasuto zemljo, bo v nadaljevanju ozelenjena, zato to pomeni tudi neki sonaravni način.«

Izziv otiški most

Ujma je lani odnesla tudi štiri mostove na državnih cestah, in sicer tri čez Kamniško Bistrico in enega čez Mislinjo v Otiškem Vrhu. Z nadomestnimi, začasnimi mostovi so povezave vzpostavili v nekaj tednih po poplavi, do novih mostov pa je še daleč. »Most v Stahovici je bil že prej sprojektiran, zato ga je bilo treba samo preveriti z vodarji, in se že gradi. Za druga dva čez Kamniško Bistrico delajo projekte oziroma revizije, največji izziv pa je most v Otiškem Vrhu. Tega je bilo treba čisto na novo sprojektirati zaradi višjih ocen stanja voda,« je dejala Bratuškova.

Za sanacijo državnih cest so že porabili 75 milijonov evrov. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Da je bilo na državnih cestah že veliko narejenega, se strinja tudi ljubenski župan Franjo Naraločnik: »Ko pa vidimo, koliko tovornjakov se vsak dan vozi po naših cestah gor in dol, pa vemo, da je veliko gradbišč še vedno odprtih. Tudi po semaforjih vidimo, koliko je še odprtih gradbišč. Leto po poplavi še vedno obnavljamo primarno cestno infrastrukturo na regionalni ravni, da sploh ne govorimo o naših lokalnih cestah. Te so sicer prevozne, ampak nas čaka veliko projektov, ki so v recenzijah, da dobimo potrjene projekte, da lahko izvedemo dokončno sanacijo, ki bo pomenila tudi trajno sanacijo naših prometnic v prihodnje.«