V nadaljevanju preberite:

Evropska politika nemirno­ spremlja mirovni diktat, ki ga Ukrajini vsiljuje ameriški predsednik Donald Trump. Najbolj kočljivo bi bilo uradno priznanje Krima kot ruskega ozemlja. Z razkosanjem Ukrajine, pri čemer bi bila Rusija kot agresorska država ozemeljsko nagrajena, bi bil poteptan povojni red v Evropi.

Evropsko nelagodje se kaže na več ravneh. Če bi Trumpova mirovna prizadevanja propadla in bi ZDA ustavile vojaško pomoč Ukrajini, Evropa vsaj na kratki rok ne bi mogla prevzeti celotnega bremena. Rusija je v zadnjih dveh letih na bojišču napredovala po polžje in z velikimi žrtvami osvajala majhne dele ozemlja. Zmanjšanje pomoči z Zahoda bi ji omogočilo širši manevrski prostor, tudi za napade na mesta v zaledju.

Z uveljavitvijo Trumpovega diktata bi se pojavile težave tudi v Natu, v katerem so zaveznice večkrat razglasile, da ne bodo priznale nezakonite in nelegitimne ruske priključitve Krima. Zaveznice so tudi večkrat – prvič na vrhu v Bukarešti leta 2008, ko so bile ZDA z Georgeem W. Bushem najglasnejše zagovornice članstva – soglasno potrdile, da bo Ukrajina (nekega dne v prihodnosti) postala članica Nata. Tega niso nikoli spremljali konkretni koraki ali vabilo v zavezništvo, saj zanje ni bilo soglasja