Največ lizinških pogodb za osebna vozila

V Sloveniji je lizing relativno stabilen in široko prepoznan, uveljavljen pa je pri fizičnih osebah, kupcih osebnih vozil in tudi pri podjetjih. Že več let ostaja struktura lizinga bolj ali manj nespremenjena.

Največja razlika med slovenskim lizinškim trgom in razvitimi evropskimi trgi je v tem, da je v Sloveniji delež fizičnih oseb med lizingojemalci osebnih vozil precej večji in da je po drugi strani tudi v podjetjih, ki se odločajo za lizing vozil v precej manjši meri prisoten operativni lizing. Prednost lizinga v primerjavi s kreditom je hitrejša in enostavnejša pridobitev financiranja, lizinške hiše pa so tudi bolj fleksibilne. Ker glavno zavarovanje predstavlja predmet financiranja, ki do poplačila obveznosti ostane last lizingodajalca, praviloma ni potrebnih drugih dodatnih zavarovanj in s tem povezanih stroškov, pojasnjujejo v NLB Skupini, v kateri je lizing ena od strateških dejavnosti njihove skupine, v njenem okviru pa delujeta tako NLB Lease & Go kot Summit Leasing. Njuna združitev je predvidena za drugo četrtletje letos.

Manjši delež flotnih kupcev

Kot že rečeno, je v Sloveniji delež fizičnih oseb med lizingojemalci osebnih vozil precej večji kot v drugih evropskih državah in da je po drugi strani tudi pri podjetjih, ki se odločajo za lizing vozil, v veliko manjši meri prisoten operativni lizing. »Večinoma je to posledica tudi strukture samega avtomobilskega trga, saj je delež tako imenovanih velikih flotnih kupcev zaradi same narave gospodarske strukture v Sloveniji mnogo manjši, kot to velja za največje evropske trge,« navajajo v Združenju bank Slovenije (ZBS).

Pomembnost spodbud za prehod na e-mobilnost

In kot dodajajo v NLB Lease & GO, se povpraševanje po »all inclusive« operativnem lizingu pri nas sicer povečuje, je pa zaradi značilnosti trga kljub vsemu omejeno. »Na tovrstno povpraševanje vsekakor vpliva tudi davčna politika na področju uporabe službenih vozil v zasebne namene, kjer je slovenska ureditev bistveno manj prijazna do uporabnikov, kot velja za veliko večino držav EU. Edina izjema so električna vozila, pri uporabi katerih se v Sloveniji dohodnina ne obračunava, prav tako si lizinška družba vstopni DDV lahko v celoti poračuna. Vsekakor bi bilo treba razmisliti o nižji obdavčitvi tako hibridnih kot tudi vseh drugih vozil, predvsem pa o poenostavitvi celotnega postopka spremljanja uporabe vozil, evidentiranja in poročanja,« še navajajo v NLB Lease & GO.

Bistvenih strukturnih sprememb na področju lizinga ne zaznavajo in jih tudi v bližnji prihodnosti ne pričakujejo. Vsekakor bi z bolj prijaznim davčnim tretmajem uporabe službenih vozil v zasebne namene temu segmentu lahko dali večji pospešek, menijo tudi v ZBS. Pri tem dodajajo, da je davčni tretma na tem področju ugoden zgolj za električna vozila, kjer pa je povpraševanje iz več razlogov (infrastruktura, cena vozil, vse negotovosti, povezane s trgom rabljenih električnih vozil – baterije, ostanki vrednosti) omejeno. To kažejo tudi podatki o pešanju prodaje električnih vozil.

»Glede zelenega prehoda bodo lizinška podjetja spremljala razvoj na tem področju in lizing bo gotovo pomemben vir financiranja bodisi vozil, sončnih elektrarn in druge energetske opreme,« dodajajo v NLB Lease & GO.

Lizing kot vir financiranja naložb

V ZBS poudarjajo, da 65 odstotkov vseh sklenjenih lizinških pogodb po kriteriju financirane vrednosti predstavljajo pogodbe, sklenjene za financiranje nakupov novih in rabljenih osebnih vozil, okoli 20 odstotkov pogodbe za financiranje novih ter rabljenih lahkih in težkih komercialnih vozil, preostali delež pa predstavlja financiranje nakupa različne druge opreme, plovil in podobno. »Torej se kar 85 odstotkov trga 'vrti na kolesih',« še navajajo.

Podjetjem je v Sloveniji lizing kot način financiranja zelo dobro znan, koliko ga uporabljajo kot vir financiranja naložb, pa je odvisno predvsem od njihove dejavnosti. V NLB Lease & GO navajajo, da je, na primer, za rent-a-car družbe in podjetja, ki so specializirana za celostne storitve mobilnosti, lizing gotovo eden najpomembnejših virov financiranja. »Enako velja za večino srednjih in malih podjetij za prevozniške, gradbene ter logistične storitve, ki svoja tovorna vozila, različno gradbeno mehanizacijo, viličarje in podobno večinoma financirajo z lizingom.«

V segmentu lizinga osebnih vozil kot lizingojemalci prevladujejo fizične osebe in finančni lizing, kar je še posebej izrazito pri financiranju rabljenih vozil, ki v zadnjih nekaj letih postaja vse pomembnejši segment. In po navedbah ZBS tudi pri pravnih osebah prevladuje finančni lizing, vendar je zlasti v segmentu financiranja novih osebnih vozil v večji meri prisoten operativni lizing (po statističnih podatkih Banke Slovenije okoli 30 odstotkov, pri čemer ti podatki ne vključujejo podatkov bank, ki Banki Slovenije poročajo drugače kot lizinške družbe).

»Povpraševanje, ki ga zaznavamo na področju lizinga osebnih vozil ostaja stabilno, v zadnjem času pa opažamo, da se povečuje povpraševanje po tako imenovanih all inclusive operativnem lizingu, ki poleg najemnine vozila vključuje tudi stroške zavarovanja, vzdrževanja in tako dalje. Pomembni ponudniki v tem segmentu so poleg lizinških družb specializirana podjetja, med katerimi je nekaj večjih ponudnikov, pa tudi več manjših podjetij, ki poskušajo ponuditi čim bolj celovito storitev mobilnosti,« še navajajo v ZBS. Vendar natančnih podatkov o tem, koliko vozil je v dolgoročnem najemu, nimajo, ocenjujejo pa, da je teh vozil med 5000 in 10.000.

Na področju lizinga rabljenih osebnih vozil operativnega lizinga praktično ni oziroma je zanemarljiv. Tudi v tem segmentu se podjetja odločajo skoraj izključno za finančni lizing, pri čemer to velja zlasti za samostojne podjetnike ter mala in srednja podjetja.

Kot že rečeno, drugi najpomembnejši segment predstavlja lizing lahkih in težkih novih ter rabljenih komercialnih vozil, ki so lani predstavljali dobrih 20 odstotkov vseh naložb. »V primerjavi z letom 2023 zaznavamo rahel padec financiranja novih osebnih vozil, rahlo rast rabljenih osebnih vozil, pri čemer je zaznan večji padec na področju financiranja težkih novih komercialnih vozil, in sicer za nekoliko manj kot 30 odstotkov. Ocenjujemo, da jo to predvsem posledica manjšega števila prodanih tovornjakov na slovenskem trgu in ne zmanjšanja povpraševanja po lizingu,« še navajajo v ZBS.