Ko dežuje, z balkonov gledajo vodo

Savinja, Ljubnica, hudourniki in plazovi so avgusta lani razdejali Ljubno. Odneslo je več hiš, številne so bile poplavljene in močno poškodovane. Namesto tradicionalnega flosarskega bala, letos bo vrhunec prav na obletnico ujme, je domačine čakalo delo po katastrofi, solze pa se še do danes niso posušile.

Najhuje prizadeta zaselka sta bila Trbiž, kjer je plaz takoj podrl dve hiši, in območje Rastk, kjer je odneslo hišo in više ob hudourniku kmetijo, sicer pa je celotno območje ob Ljubnici še danes takšno, kot bi prišel na luno. Samo kamenje, skale in pesek. Vsepovsod, kjer so pustošili plazovi in so besni vodotoki odnašali svet pred sabo, je tako.

Na Ljubnem na Produ ob sotočju Savinje in Ljubnice, kjer smo bili lani takoj po poplavi, danes posledic skoraj ni videti. Pridne roke domačinov in prostovoljcev so počistile, odstranile naplavine. Na dvorišče Emila Kukoviča je v nadstrešek prineslo sosedov avtomobil, njegova soseda nam je lani povedala, da ji je v dnevno sobo skozi okno prineslo drevo … Kukovič ima na hiši tablo, kjer je označeno, do kod je segala voda v poplavi novembra 1990. Tokrat je bilo vode še bistveno več, v hiši kar 1,8 metra.

Zalilo je tudi KLS Ljubno. FOTO: Leon Vidic/Delo

S Kukovičem smo se pogovarjali v ponedeljek, dan po novem neurju v Logarski dolini. Pravi, da nihče v tem delu ni dobil sklepa o odstranitvi hiše: »Če bi bila komanda, da moramo iti, bi šli. Že tretjič smo bili poplavljeni in že včeraj smo bili v strahu. Ko malo močneje dežuje, smo vsi na balkonih in hodimo gledat nabrežino. Seveda nas je strah. Bolj kot po letu 1990. Zdaj pride samo eno kratko neurje mimo in je vse poplavljeno. Poglejte Črno in Logarsko dolino, ki je bila dvakrat v desetih dneh zasuta. Narava je ponorela. Navajeni smo bili, da je voda v deževju počasneje naraščala, zdaj je pa v 15 minutah katastrofa.«

Lani je bila voda povsod, z njo pa blato in veliko materiala. FOTO: Leon Vidic/Delo

Še brez dokončnih odločitev

Ljubenski župan Franjo Naraločnik je dejal, da je trenutno trinajst sklepov o nadomestitvenih gradnjah, od tega sedem v Trbižu, tri so za Ljubnico, ena v Podteru pa v Rastkah. A župan pravi, da to zagotovo ne bo vse: »Pričakujemo še od pet do deset dodatnih odločb. Vse zdaj analizira direkcija za vode, ali bodo hiše lahko varovali ali ne in bodo morale stran od vodotoka. Deset gospodinjstev pa je že dobilo obrazložitev, da lahko ostanejo.«

Posledice poplav lanskega avgusta. FOTO: Leon Vidic/Delo

Na vprašanje, kdaj bodo odločitve bolj jasne, Naraločnik pravi, da jih »vsak dan pričakujejo že od maja. Odločajo tudi o Produ. Vem, da odločitve niso enostavne. To je hud poseg v neko ustaljeno življenje, nekateri so hiše tudi že v celoti obnovili, zato je nujna premišljena in dobra odločitev, tudi s pogovorom z lastniki, da skupaj poiščejo rešitev z vizijo dolgoročne varnosti. To je tudi moj nasvet vsem, ki me sprašujejo, ali naj ostanejo ali gredo. Razmislijo naj o svojih otrocih in jim ponudijo novo izhodišče za varno življenje.«

Posledice poplav.Ljubno ob Savinji, 6. avgust 2023 Foto Leon Vidic/delo

Naraločnik je dodal, da je pet lastnikov, ki že imajo sklepe o nadomestitveni gradnji, že poskrbelo za nove lokacije, za sedem lastnikov nove hiše v prostor umešča občina in pripravlja vso dokumentacijo tudi za gradbeno dovoljenje. Za vse imajo prostor, razen za enega, ker si je lastnik zemljišča premislil. Veliko težavo pa ima občina pri umeščanju projektov sanacije prometnic, izdelali so več elaboratov, ki jih zdaj preverja državna tehnična pisarna, je dejal župan: »Vidimo, da stroka ne popušča pri standardih, kar za občine pomeni dodatno delo, stroške pri pripravi dokumentacije in odmika izvedbo sanacij.«

Območje Proda na Ljubnem leto dni po poplavah. Na desni strani je tako imenovani Delov most, ki ga je v solidarnostni akciji po poplavi leta 1990 zgradila časopisna hiša Delo. Most, ki so ga postavili leta 1994, je prestal lansko ujmo, odneslo pa je ograjo, ki je zdaj nova. FOTO: Špela Kuralt/Delo