Kamp Menina spet zaživel, rešitev za vse domačije še ni

Več kot dvesto poplavljenih domačij, gospodarskih objektov in filmsko reševanje turistov iz kampa Menina ter – najpomembnejše – nobenih žrtev je bilanca lanske ujme na Rečici ob Savinji. Leto kasneje je kamp spet živ, čeprav 80 odstotkov gostov ve, kaj se je zgodilo. Za domačine je še nekaj neznank, saj za nekatera območja še preračunavajo, ali jih bodo lahko ščitili ali bo nujna selitev.

Lastnik kampa Jure Kolenc pravi, da imajo letos naval gostov iz Češke in Slovaške, a da so se v velikem številu vrnili tudi Nizozemci, lani jih je bilo v rečiško šolo evakuiranih kar 860. »Pogumni so, da se vračajo sem, ampak dejstvo je, da naša dolina ni edina nevarna. Tu so Gardsko jezero in italijanske nevihte pa hrvaške burje … Vsepovsod so ujme. Zaupajo pa Sloveniji, Rečici ob Savinji, ker so videli, kakšna je bila evakuacija, kako izjemni so naši gasilci. Kljub nevarnosti so se lani počutili varno, zato je treba še enkrat pohvaliti lokalno skupnost in gasilce. Rezultat so dobre rezervacije za letos. V bistvu so gasilci naši receptorji,« se zasmeji Kolenc.

Še sredi avgusta lani je bila v kampu Menina prava žalost, po apokalipsi 4. avgusta. FOTO: Leon Vidic/Delo

Da je verjetno to res pomagalo, se strinja tudi rečiška županja Majda Potočnik, ki je sama lani v kampu doživljala kalvarijo. Ko je pomagala reševati turiste v njem, je z drugimi ljudmi ostala ujeta ter se rešila na drevo, kasneje so jih rešili s helikopterjem. Za turiste so res skrbeli, v rečiški šoli so bili več dni. Potočnikova pravi, da so od ene družine dobili kolaž fotografij: »Res te gane, ko vidiš tiste žalostne izraze najprej na leseni koči v kampu, potem pa nasmešek, ko leži v vojaški postelji. Rek turizem smo ljudje se je tu res potrdil. Narava je povsod lahko grozna, ampak pomoč tem tujim ljudem je bila vrhunska.«

In pomoč domačim?

Potočnikova pravi, da je hvaležna, da so v času intervencije veliko naredili v vodotokih: »Nas pa skrbi, kaj bo naprej, ker sanacija ne steče. Pri nas se je šest delovišč skrčilo na eno samo. V velikem delu sploh ni nobenih aktivnosti več. Ves čas trepetamo. Zdaj, ko je bila napoved slaba, so ljudje že pripravljali prikolice za prevoz živine s poplavnih območij.«

Sanacija poplav v kampu Menina. FOTO: Leon Vidic/Delo

Po navedbah županje ima trenutno 14 lastnikov sklep za preselitev, sedem naj bi jih ostalo na svojih domovih, s 17 je imela direkcija za vode prejšnji teden sestanek, na katerem so jim predstavili ukrepe, s katerimi bi jih lahko zavarovali, za eno kmetijo pa študije, ki jih imajo že eno leto, romajo od projektanta in nazaj, odločitve pa še ni. Kot pove Potočnikova, ljudi skrbi, kako jih bodo varovali, dokler ne bodo ukrepi izvedeni: »Zlasti so problem Grušovlje, kjer so imeli dva metra vode. Rečeno je bilo, da bi naredili nasip. Ko so domačini hoteli vedeti, kdaj bi bil ta postavljen, so jim rekli, da do novega leta. To je datum, ki daje upanje.«

Tudi kamp Menina bo ostal, kjer je, pravi Kolenc: »Če bi ga morali umakniti, potem morajo umakniti polovico slovenskih kampov. Bosta pa nujni še boljše alarmiranje in opazovanje narave, da bomo prej evakuirali kamp. Investirali bomo v lastno sireno v njem, v ozvočenje, obveščanje, povezavo s klicnimi centri. Nujno pa je, da ima Savinja kam iti. Urejeni morajo biti pretok, razlivna območja, široka struga. Veliko se govori o projektih, Savinjčani pa čakamo. Že leta 1990 so bile obljube neizpolnjene, če zdaj ne bo urejeno, potem poplave ne bodo presenečenje.«