Rok Fazarinc: Ostati v Strugah je ruska ruleta

Prebivalci zaselka Struge so 4. avgusta lani doživljali apokalipso, rešili so jih domača junaka z vrvno tehniko in nato helikopter. Medtem si je pobesnela Savinja cesto vzela za še eno strugo in odnašala vse pred sabo, tudi eno hišo, eno je nagnila, več pa jih spodkopala. Plaz nad Strugami še vedno drsi. Stroka poudarja, da za zaselek ni rešitve, prebivalci morajo stran, a nekateri domačini odkrito povedo, da ne bodo šli nikamor.

Posledic lanske ujme v Strugah v občini Luče še dolgo ne bodo odpravili. Vse je v kamenju, pesku, pobočja pa ranjena od plazov. Da niso imeli smrtnih žrtev, je bil pravi čudež. Savinja je z dvema strugama naredila otok znotraj zaselka, od koder sta gorski reševalec Boštjan Pahovnik in reševalec iz divjih voda Franci Strmčnik s tirolsko žičnico rešila šestnajst ljudi. Okoli 30 prebivalcev so kasneje rešili s helikopterjem.

Saniranje posledic poplav v Strugah FOTO: Matej Družnik/Delo

Savinja je v dveh strugah vztrajala še nekaj dni, ljudje so vsak dan hodili k svojim domovom, da bi rešili, kar se je rešiti dalo. Odneslo je eno hišo, širša javnost pa si je najbolj zapomnila hišo, ki jo je močan tok spodkopal, da se je nagnila. Družina Dominika Germelja je v njej živela le pol leta. Kot nam je po ujmi povedal Germelj, je njegova partnerka Špela Krumpačnik s sinovoma zbežala v hrib za hišo, ko je škarpa popustila. Cesto so vsaj zasilno uredili v mesecu dni, da so otroci lahko šli v šolo, zdaj je že asfaltirana. Germeljeva hiša pa je še vedno nagnjena in prazna. Je pa objavil na njej telefonsko številko za oglede. Zijal namreč še vedno ne manjka …

Imajo odločbo o selitvi in drva za zimo

Sprva so si prebivalci Strug poiskali druga bivališča, denimo pri sorodnikih, pa tudi v turističnih apartmajih. Vsak mesec pa jih je več prihajalo nazaj domov v Struge, zlasti po tem, ko so jim podbetonirali spodkopane hiše. Nato so sami začeli urejati bivališča, o katerih zdaj tudi že uradno vedo, da so predvidena za odstranitev in nadomestitveno gradnjo. Glavna nevarnost je namreč plaz nad zaselkom, ki še vedno drsi v Savinjo. Če bi zgrmel naenkrat, bi sledila katastrofa.

Po enem letu je Savinja v svoji običajni strugi, tam, kjer je bila lani še ena struga, je spet cesta. FOTO: Špela Kuralt

A kar nekaj krajanov noče nikamor. Med njimi tudi Pavla Firšt, ki se živo spominja lanskega reševanja: »Mene so reševali s helikopterjem in tudi tisto vrvjo. Strašljivo je bilo. Pa najprej se sploh nismo zbudili. Sosed je prišel klicat in je tolkel po vratih. Potem sem tekla, še padla, da sem bila vsa krvava po ustnicah.« A kljub temu Firštova ne razmišlja o selitvi: »Jaz se ne bi selila za noben denar. Tu sem se rodila in tu bo moj konec. Mladi bi se radi selili, ker jih je strah. Mene pa ni ničesar strah. Stara sem pa zadosti in me tudi lahko pobere (nasmešek).«

Čeprav ima že sklep o odstranitvi objekta, celo že cenitev, ima Božo Robnik že vsa drva za zimo zgledno zložena ob hiši. Tudi hišo so si uredili za bivanje, Robnik, ki ima tu tudi mizarstvo, je namreč prepričan, da tako hitro še ne bodo mogli oditi. Sam želi, da bi skupaj s hišo selili tudi mizarstvo, s katerim se družina preživlja in ga v Strugah ne more pustiti. Dejal je, da se tudi s cenitvijo ne bo ukvarjal, dokler ne bodo našli rešitve za selitev prebivališča in mizarstva: »Šele ko bom imel rešitev, se bomo lahko začeli pogovarjati o odškodnini. Ampak smo še daleč, tudi dva cenilca še čakamo. Eden je sicer že bil, a je pozabil ceniti nekaj parcel, eden pa pride še ocenit stroške selitve vseh strojev. Tega morajo še poiskati, ker niti še ne vedo, kdo bi to sploh lahko cenil. Pa seveda moramo vedeti, kam bi se sploh lahko selili. Verjetno je razlika v ceni, če te selijo v Luče ali pa v Mozirje. Tako da bo še trajalo.«

Urejanje nevarne lokacije

Robnik pravi, da občina sicer išče lokacije, a po njegovem mnenju primernih ni: »Tista, ki jo imajo zdaj v načrtu, je majhna in ob Savinji. Jaz tja zagotovo ne bi šel, saj se tu bolj varno počutim.« Dodal je, da so nekateri v zaselku tudi že dobili pogodbe: »A je težava, ker je zapisano, da je treba hišo po podpisu zapustiti v enem letu. Eno leto je pa prekratek rok, tudi če bi imel gradbeno parcelo urejeno.«

Plaz nad zaselkom Struge nad Savinjo. FOTO: Špela Kuralt

Da je pridobivanje parcel zelo težavno, je dejal tudi župan Luč Klavdij Strmčnik: »Glede na to, v kakšnih stiskah so ljudje, je to res katastrofa. Prepočasi gre. Na kmetijskem ministrstvu pa pri vsaki parceli gledajo fond stavbnih zemljišč in jih upoštevajo, čeprav so povsem neuporabna za gradnjo. V Strugah naj bi se sicer vsi selili, a nekateri želijo ostati. Občina je tudi sama angažirala geologinjo, ki je napisala mnenje, da je tam zdaj nevarno živeti, da je zaščita nujna, da pa bi se dalo urediti. Ne vem. Meni se vsekakor zdi čudno, da je celoten zaselek predviden za selitev, hkrati pa se v celoti obnavljajo vodovod, cesta, pločnik, javna razsvetljava. Zakaj vse to delati, če bodo šli ljudje stran? Trikrat sem jih na to opozoril, občina sicer ni dala niti evra zraven.«

Vodja sveta za vode in član sveta za obnovo Rok Fazarinc pa je dejal, da za Struge ni nobenega dvoma, da se morajo prebivalci izseliti: »Bral sem neko mnenje, ki je bilo izdelano in je bila notri zapisana ocena ogroženosti, ki je zavajajoče pomirjujoča. Na fakulteti so namreč računali stabilnost pobočja na podlagi podatkov, ki jih imajo, in vsepovsod je pod mejo stabilnosti. Če bi začelo intenzivno deževati, bi vse zgrmelo dol. Ob dežju je živeti tam ruska ruleta.«