Prehranske smernice kažejo v nebo

Konec minulega leta je predsednik vlade imenoval strateški svet za prehrano in tako je Slovenija prvič v zgodovini dobila vladni organ, katerega delovno področje je naša prehrana. Čemu specialna skrb premiera za to, kaj bomo dali na krožnik? Saj država že ima veljavne smernice za prehrano. Zapisane so v Nacionalni program o prehrani in gibanju 2015–2025. Državni zbor ga je sprejel leta 2015, da bi zmanjšali obolevnost zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi izstopa sladkorna bolezen tipa 2. Kaj se je v tem času tako spremenilo, da so potrebne interventne spremembe? Je stroka ugotovila kaj dramatično novega?

Iz programa dela sveta je razvidno, da naj bi pripravil strateške predloge za boljšo oskrbo s cenovno dostopno, kakovostno in varno hrano, ki ima hkrati tudi najmanjši možni negativni vpliv na zdravje ljudi, okolje in podnebje. Torej ne gre za nova prehranska spoznanja, temveč za postavljanje naše prehrane v funkcijo aktualnih podnebnih ciljev. V tej smeri naj bi svet prioritetno posodobil nacionalne prehranske smernice in ob tem ubil kar dve muhi na en mah: kot prvo bi zmanjševali porabo mesa in se je v tem smislu že začela medijska promocija brezmesne prehrane, kot drugo pa bi bili trajnostno naravnani, karkoli že to pomeni.

Bati se je novih delitev Slovencev in obsojanja tistih, ki jedo meso, pa čeprav so argumenti trhli in predvsem ideološki, nikakor pa ne strokovni. Človek se je dvignil na vrh stvarstva, ne kot prežvekovalec, ampak kot omnivor, vsejed, ki ima rad tudi meso. Beljakovine, ki jih tako dobi, so še posebej pomembne za rast in razvoj otrok, za starejšo populacijo in za bolnike. Nekatere popularne sodobne diete, denimo paleo- in ketodieta, so v tej smeri popolnoma nenaklonjene kruhu in krompirju. Ko gre za uravnavanje nivoja krvnega sladkorja, kar je pomembno za sladkorne bolnike, jim lahko kar pritrdimo. Škrobni ogljikovi hidrati so namreč pravi busterji krvnega sladkorja, zato je že bolje imeti na krožniku zrezek kot krompir.

Že dolgo znana, velika mednarodna študija (P. Togo et al), objavljena v International Journal of Obesity, je dokazala, da med vzorcem prehrane in indeksom telesne teže (BMI) ni pomembne povezave. Debelost pa je tista, ki nas mora skrbeti, kajti močno je povezana z večino kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB), ki imajo največjo smrtnost, najbolj prizadenejo kvaliteto življenja in najbolj krajšajo življenjsko dobo. Nad debelost se pač moramo spraviti z manjšimi obroki in, denimo, 10.000 koraki na dan – in ne z omejevanjem mesa.

Prehranski ideal, ki zagotavlja zdravo dolgoživost, je sredozemska prehrana, ker so v mnogih raziskavah ugotovili, da so prebivalci Sredozemlja bolj zdravi in imajo v povprečju daljšo življenjsko dobo. Model, ki je skozi čas in prostor ostal nespremenjen, je sestavljen predvsem iz oljčnega olja, žit, sveže zelenjave in sadja, zmerne količine rib, mleka in mesa in številnih začimb ter zmernega uživanja vina.

V našem, za zdaj veljavnem nacionalnem programu o prehrani in gibanju pa so poudarili še zmanjšanje vnosa nasičenih in transmaščob, soli in sladkorja ter spodbujanje večjega vnosa (sveže) zelenjave in sadja. Pa povečati moramo raven telesne dejavnosti. Dodam še, da je bolj pomembno kot vse drugo pri hrani, ali bo povprečni Slovenec zaužil želenih 450 gramov zelenjave in sadja dnevno. Tu smo res pod povprečjem.