Zavzemajo se za globalno dobro, a ne pri prehrani

Čeprav mladi v Sloveniji prisegajo na vrednote, kot so solidarnost, globalna pravičnost in enakost, ter jih tudi obravnavajo v kontekstu reševanja okoljskih problemov, le redki ta vprašanja povezujejo s svojimi prehranskimi praksami. Razlika med pripravljenostjo mladih pri nas za politično angažiranje v globalno dobro in med etično potrošnjo je potrdila tudi zadnja raziskava o njihovih prehranjevalnih navadah.

Raziskavo sta zasnovala Center za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in nevladna organizacija Focus. Vodja Focusovega projekta Our Food. Our Future. (OFOF) Živa Kavka Gobbo pravi, da jih je zanimalo, kako mladi izbirajo živila in koliko pri tem upoštevajo različne okoljske in etične dejavnike, to je okoljski odtis živil in izkoriščanje živali, ter kakšen odnos imajo do uživanja mesa in živil, s katerimi je mogoče nadomestiti meso.

Ekonomski vidik oziroma cene hrane gotovo močno vplivajo na prehranjevanje, pravi Živa Kavka Gobbo. FOTO: Polona Avanzo

Raziskava sicer ni preverjala, koliko na prehransko izbiro mladih vpliva ekonomija, a Živa Kavka Gobbo meni, da ekonomski vidik oziroma cene hrane gotovo močno vplivajo na prehranjevanje – ne glede na to, ali mladi živijo doma ali v samostojnem gospodinjstvu.

Še zlasti se prehranjevalne navade spreminjajo pri tistih, ki se odselijo od matične družine, kjer so se prehranjevali tako kot starši, pravi: »Ko se osamosvojijo, imajo možnost jesti drugače in pridobiti nadzor nad lastno kuhinjo.« O tem, koliko generacij se bo moralo zamenjati, da bi raziskave med mladimi potrdile večinsko etično potrošništvo, je mogoče le špekulirati, pravi Gobbijeva. »Če upoštevamo, da je vnos mesa samo v zadnjem letu dni omejila četrtina mladih v raziskavi, se spremembe lahko zgodijo hitro. A vemo tudi, da smo Slovenci tradicionalisti, ki težko menjajo navade …«

Prehranjevalne navade mladih Slovencev. INFOGRAFIKA: Delo

Kaj sploh je etična potrošnja

To je namerna odločitev za nakup določenega prehranskega izdelka, s katero potrošnik upošteva možne neposredne ali posredne učinke svoje izbire na družbene, politične ali okoljske dejavnike. Ker imajo mladi danes več možnosti izbire, je odločitev za etični princip toliko pomembnejši. Še vedno pa velja, da na prehranske vzorce odločilno vpliva primarna družina.

Profesorica FDV Tanja Kamin, soavtorica raziskave, pravi, da začnemo prehranjevalne navade oblikovati v zgodnjem otroštvu in da zato »ni presenetljiva ugotovitev raziskave, da so prehranski vzorci mladih v Sloveniji podobni prehranskim vzorcem odrasle populacije«: »A zdi se, da so mladi vseeno bolj senzibilizirani glede določenih etičnih vidikov prehranjevanja in s pravimi spodbudami, sem prepričana, tudi bolj pripravljeni na spremembe pri nakupovanju, pripravi in uživanju hrane.«

Za številne mlade je konvencionalno pridelano meso velikih mesnih podjetij obremenilno za okolje. FOTO: Jure Eržen

Pri tem je po oceni izredne profesorice FDV Andreje Vezovnik zanimivo, da je kar četrtina vprašanih mladih izjavila, da so v zadnjem letu že zmanjšali vnos mesa in mesnih izdelkov. To po njenem mnenju pomeni, da se povečuje skupina potrošnikov, tako imenovanih fleksitarijancev, ki vnos mesa in mesnih izdelkov zmanjšujejo zaradi vpliva na okolje in zdravje. Skoraj 90 odstotkov mladih je sicer vsejedih, večina pa jih tudi ocenjuje, da zavržejo malo hrane.

Meso in okoljska ozaveščenost

Lovu divjih rib mladi pripisujejo negativni okoljski vtis. FOTO: Richard A. Brooks/Afp

Pri tem je zanimiv podatek, da mladi kot obremenilna za okolje večinoma navajajo živila, ki »globalno« veljajo za povzročitelje negativnega okoljskega odtisa. Več kot tretjina jih meni, da imajo resen vpliv na okolje izdelki s palmovim oljem ter uvožena sadje in zelenjava. Za dobro petino mladih sta taka tudi lov divjih rib in konvencionalno pridelano meso velikih mesnih podjetij. Toda kavi, čokoladi oziroma kakavu, katerih pridelava prav tako obremenjuje naravne habitate, večina mladih negativnega vpliva na okolje ne pripisuje. In ko so v raziskavi ugotavljali pripravljenost mladih, da zmanjšajo količino zaužitega mesa, se je pokazalo dvoje: na meso so bolj navezani moški; bolj ko je mlad človek navezan na meso, manj je ozaveščen in manj se je pripravljen žrtvovati v dobro okolja.

Po izsledkih raziskave mladi etično potrošnjo hrane sicer prakticirajo iz političnih oziroma nepolitičnih vzgibov. Med nepolitične motive sodijo skrb za vzdrževanje družbeno zaželene podobe telesa oziroma lastno zdravje, med političnimi pa prevladujejo skrb za okolje in živali. Pri tem imajo pomembno vlogo vplivneži in mediji.