Vlagatelji na kapitalske trge po zelo donosnem lanskem letu močno občutijo odločitve Donalda Trumpa o carinah. Borzni indeksi so se močno obarvali v rdeče, vendar se hitro odzivajo na optimistične informacije, na primer na optimistične pogovore o carinah med vpletenimi voditelji. Kako izjemno je dogajanje na borzah v resnici ter kako ravnati, da vlagatelj še sam dodatno ne vpliva na donosnost naložbe?

Sašo Ivanović, direktor področja upravljanja investicijskih skladov v Triglav Skladih, meni, da bo dogajanje v zvezi s carinami manj verjetno imelo resnejši vpliv na poslovanje podjetij ali celo na recesijo. Izjave Donalda Trumpa so pogosto spremenljive in odvisne od ekonomskih interesov in po osrednjem scenariju bomo letos imeli, globalno gledano, nekoliko nižjo gospodarsko rast in nekoliko višjo inflacijo v ZDA.

Vendar pa se bodo pričakovanja verjetno izboljšala z bilateralnimi pogajanji, ocenjuje. V takšnih primerih so borzni popravki do največ 20 odstotkov od prejšnjega vrha običajni. »Večje popravke finančniki že označujejo za medvedji trend, ki ga navadno spodbudi recesija. Če drži osrednji scenarij, ki ne vključuje recesije, ni več veliko možnosti za nadaljnji upad tečajev,« pojasnjuje.

Tistim, ki jim vzbuja skrb pogled na vrednotenje podjetij iz perspektivnih panog, kot je tehnologija, Ivanović odgovarja, da kratkoročnih posledic aktualnega dogajanja ne smemo zamenjevati z dolgoročno perspektivnostjo. »Tehnološka podjetja še vedno izstopajo po pričakovanih stopnjah rasti v prihodnosti, njihovo poslovanje pa ni ogroženo. Trenutno se le znižujejo zelo visoka pričakovanja rasti zaradi novih okoliščin. Ker so vrednotenja tehnološko naprednejših podjetij z nadpovprečnimi stopnjami rasti praviloma visoka, jih običajno vsaka sprememba pričakovanj kratkoročno toliko bolj prizadene,« pravi.

Priložnost za dolgoročne vlagatelje

V splošnem se borzni trg na spremenjene okoliščine v gospodarstvu odziva hitro in praviloma vračuna večino negativnih posledic, ki bodo nastale v prihodnjih mesecih. Po Trumpovi naznanitvi strožjih carin je veliko negativnih vplivov že vračunanih v kapitalske trge. Če bodo države z bilateralnimi pogajanji dosegle milejše ukrepe, bi to dalo pomembno podporo borznim tečajem, zato bi sedanje borzne ravni po sogovornikovih besedah lahko označili kot privlačne.

Damir Mrkulić, višji skrbnik prodaje v Triglav Skladih, se strinja, da aktualni popravek na delniških trgih odpira zanimivo priložnost za dolgoročne vlagatelje. »Kljub povečani negotovosti glede inflacije in gospodarske rasti ostajajo pričakovanja o rasti dobičkov podjetij – zlasti v ZDA in Evropi – pozitivna. Takšni popravki so bili v preteklosti pogosto odskočna deska za tiste, ki so znali pogledati prek sedanjega nemira in razmišljati dolgoročno,« je dejal. Pred vstopom pa si je ključno postaviti dolgoročni cilj in mu dosledno slediti. »Sedanje razmere so lahko priložnost – a uspeh temelji na potrpežljivosti, ne na hitrih odločitvah,« povzema.

Dogodki zadnjih dveh mesecev so pokazali, kako pomembno je imeti dobro razpršen portfelj in ustrezno ročnost varčevanja, se strinja Ivanović in dodaja, da v prihodnjih mesecih lahko pričakujemo večjo negotovost na kapitalskih trgih, saj investitorji ostajajo previdni, dokler ne bodo znani rezultati pogajanj med ZDA in državami, ki so jih prizadele napovedane carine. Sedanji investitorji obveznice vidijo kot varno zatočišče v negotovih časih, še bolj previdni pa se odločajo za zakladne menice. »Pričakujemo, da se bo optimizem na borzi postopno vračal, ko bodo pogajanja zaključena.«

Največja moč je – narediti nič

Ob pogledu na vrednost investicijskega portfelja, iz katerega so vidno izpuhtela sredstva, se hitro prikrade občutek tesnobe ali strahu. Pomembno je, da se v trenutkih, ki smo jim priča na svetovnih borzah, najprej umirimo in si postavimo temeljno vprašanje: Zakaj sem začel/-a investirati?, svetuje Mrkulić.

»Če je bil vaš cilj dolgoročen – na primer zaščita pred inflacijo, pokojnina, plemenitenje premoženja ali uresničevanje drugih dolgoročnih ciljev – vas kratkoročna nihanja ne bi smela pretirano skrbeti. V takšnih trenutkih sta strah in panika razumljiva, a nista upravičena – pogosto pa postaneta celo največja sovražnika donosnosti,« opozarja.

Nihanja so sestavni del trgov in v preteklosti smo bili priča številnim padcem in vzponom. »Ko se ozremo nazaj, se večina teh nihajev zdi le kot manjši odklon na poti, ki se je kljub vsem vmesnim pretresom usmerjala navzgor. Tudi ob krizah, vojnah, inflaciji ali pandemijah se je dolgoročni trend ohranil in pokazal vzdržljivost. Morda največja moč vlagatelja je njegova sposobnost, da zna narediti – nič. Da zna ostati miren in zvest svoji strategiji. Potrpežljivost je pogosto najtežja, a hkrati tudi najmodrejša odločitev,« poudarja Mrkulić.

Vlagatelji pogosto prodajajo takrat, ko bi morali vztrajati. Ko trgi padajo, nas zajame strah, ko rastejo, prevlada pohlep. Tako nehote sprejmemo najslabšo mogočo kombinacijo odločitev: kupimo, ko je drago, in prodamo, ko je poceni. »Privlačna je misel, da bomo 'vstopili na dnu' in 'prodali na vrhu', v praksi redko uspe, ne glede na znanje ali izkušnje,« ugotavlja. Analiza primera, ko je posameznik julija 2023 za deset let vložil 10.000 evrov v S&P 500, pokaže, da se je v tem času vrednost zrasla na 32.800 evrov. Vendar, če je v tem času zaradi strahu začasno izstopil in je zaradi tega zamudil samo deset najboljših dni, se je končni donos za več kot polovico znižal, dosegel je 17.800 evrov. Pri izgubi 20 najboljših dni bi znašal 12.600 evrov, pri izgubi 40 najboljših dni pa bi bil portfelj vreden manj kot začetna investicija, le 7300 evrov.

»Ta statistika jasno pokaže, kako boleče je lahko, če nas čustva premamijo k napačnemu času izstopa. Najdonosnejši dnevi na trgu pogosto pridejo tik po največjih padcih – in če takrat nismo prisotni, zamudimo pomemben del okrevanja,« pojasnjuje in dodaja: »Če sredstev ne potrebujete takoj in ste se naložbe lotili z dolgoročno perspektivo, trenutna nihanja niso vzrok za spremembo načrta.«

Kaj pa alternativne naložbe?

Je zdaj smiselno v portfelj vključiti alternativne naložbe, kot so zlato, nepremičnine in kriptovalute? Diverzifikacija je do neke mere koristna, vendar ne smemo pretiravati, pravi Ivanović. Alternativne naložbe naj ne bi predstavljale več kot deset do 15 odstotkov portfelja. Priporočljivo je, da jedro še vedno sestavljajo razpršene delniške in obvezniške naložbe, pri čemer je razmerje odvisno od ročnosti varčevanja in nagnjenosti investitorja k tveganju.