Evropa v boj proti otroški debelosti, Slovenija svetla izjema

Ponekod po Evropi je prekomerno prehranjen kar vsak tretji otrok do dvanajstega leta starosti, v povprečju pa ima prekomerno telesno težo vsak deseti. To je zadosten razlog, da je 31 raziskovalnih, nevladnih in vladnih organizacij iz dvanajstih držav Evropske Unije v sodelovanju z univerzami iz tujine je 4. in 5. junija letos v Londonu zagnalo STOP, največji evropski raziskovalni projekt proučevanja otroške debelosti, ki je ocenjen na 9,5 milijonov evrov.

Med njimi partnerja prihajata iz Slovenije, Univerza v Ljubljani s Fakulteto za šport in Fakulteto za družbene vede ter Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Digitalna pomoč

Evropske države z največjim deležem otroške debelosti so Italija, Grčija in Malta. Projekt STOP (Science and Technology in childhood Obesity Policy) bo proučil možnosti za intervencije na področju otroške debelosti, s katerimi bi bilo mogoče zmanjšati tudi veliko breme bolezni, povezanih z debelostjo v Evropi.

{web_infogram}infogram_0_881d137a-32e3-45ab-abdc-0e38940a16ec{/web_infogram}

Eksperimentalne študije na Švedskem, v Španiji in Romuniji bodo preverile, ali je mogoče s pomočjo digitalne tehnologije pomagati majhnim otrokom in njihovim družinam pri vzpostavitvi vzdržnega okolja z vidika izboljšanja telesne mase, pri čemer bo poseben poudarek na otrocih iz deprivilegiranih družbeno-ekonomskih okolij.

Nad debelost z davki in omejitvami oglaševanja

V Sloveniji, ki kot ena redkih evropskih držav v zadnjih letih beleži upad otroške debelosti, bo projekt podrobno proučil učinke programa Zdrav življenjski slog, hkrati pa preveril, kakšne so možnosti prenosa dobrih praks slovenskih šol v druge države.



Projekt se bo, kot navajajo na spletni strani NIJZ, ukvarjal tudi s prehransko industrijo in drugimi komercialnimi deležniki, ki so odgovorni za to, kaj otroci uživajo. Namerava jih spodbuditi k iskanju inovativnih rešitev, s pomočjo katerih bi lahko izboljšali otroško prehrano, in vzpostaviti mehanizme, s pomočjo katerih bi bila podjetja z najboljšimi rešitvami tudi nagrajena. Med drugim bo projekt proučil tudi usmeritve vlad evropskih držav v boju proti otroški debelosti in uporabo vzvodov oziroma ukrepov, kot so davki, prehranske označbe in omejevanje oglaševanja nezdrave prehrane in pijače.

Slovenija vir dobrih praks

Gregor Starc, vodja ekipe raziskovalcev s Fakultete za šport, Slovenijo vidi kot pomembno partnerico prav zaradi njenih preteklih dosežkov pri preprečevanju otroške debelosti: »Postali smo vir dobrih praks, ki jih bomo v projektu podrobno preučili in tako tudi drugim državam pokazali, kako lahko predvsem s spodbujanjem telesne dejavnosti v šoli presežejo dosedanje neuspele poskuse reševanja problematike otroške debelosti.«

Z njim se strinja tudi Mojca Gabrijelčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ): »Slovenija je mednarodno prepoznana kot ena od držav EU, ki je skupaj z vsemi relevantnimi deležniki v koordinaciji Ministrstva za zdravje pripravila in sprejela celovit medsektorski strateški načrt za prehrano in telesno dejavnost »Dober tek, Slovenija«, ki se udejanja v številnih okoljih, kar omogoča dobre rezultate in premike k zmanjševanju otroške debelosti in daje spodbudne rezultate«.

Luka Kronegger s Fakultete za družbene vede je poudaril pomen družabnih omrežij, saj ta predstavljajo »ogromen potencial za razumevanje odnosov med deležniki in razvoj orodij, ki bi olajšala komunikacijo pri oblikovanju politik in prenos politik v prakso«.