Ciljev ne bomo dosegli brez manjše porabe mesa

Ljubljana – Za polovico manjša pridelava in vnos živil živalskega izvora do leta 2030 ter štirikratno zmanjšanje do leta 2050, postopno obdavčevanje živil glede na njihov okoljski odtis in ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060 – to so najpomembnejši predlogi pobude Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko. Na portalu predlagam.vladi.si je dobila največ glasov »za« (1520) od uvedbe tega spletnega orodja neposredne demokracije. Naslovniki – kmetijsko ter okoljsko ministrstvo, ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje – morajo nanjo odgovoriti do 14. septembra.





Avtorja predloga sta Matevž Jeran, ki je na to tematiko magistriral na ljubljanski biotehniški fakulteti, in Jure Vrhovnik, oba člana Slovenskega veganskega društva. Cilji, ki sta jih opredelila za Slovenijo, temeljijo predvsem na ciljih Greenpeacea, ki do leta 2050 predvidevajo zmanjšanje globalne letne porabe mesa na 16 kilogramov na prebivalca, in sklepu evropskih poslancev, da mora Evropa najpozneje do leta 2050 postati brezogljična, do leta 2030 pa doseči postavljene okoljske cilje. Slovenija bo to lahko dosegla le z usklajenim delovanjem državnih organov in ministrstev, menita avtorja 40-stranskega predloga, podprtega s številnimi znanstvenimi viri. Ključno pri tem je zmanjšanje vnosa in proizvodnje mesa ter prehod na rastlinsko pridelavo in vegansko prehrano. »Ta se je izkazala za najučinkovitejši prehranski režim pri zmanjševanju prehranskega ogljičnega odtisa in potrebne kmetijske površine na osebo,« pravijo Lukasz Aleksandrowicz in sodelavci v raziskovalnem članku iz leta 2016, objavljenem na strani Public library of science.

Za živinorejo enaki cilji kot za promet

Živinoreja ogroža šest od devetih planetarnih mej (angl. planetary boundaries), ki jih je znanost določila za ključne naravne procese, na katere vpliva tudi človek (raba tal, biotska raznovrstnost, dušikov in fosforjev krog, podnebne spremembe, poraba vode ter kemično in drugo onesnaževanje). Povzroča več izpustov toplogrednih plinov kot promet, zato bi morali tudi zanjo v Sloveniji postaviti vsaj tako ambiciozne cilje kot na tem področju, kjer po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z odtisom, večjim od 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer, je navedeno v predlogu.



»V Evropski uniji bi zmanjšanje vnosa in pridelave živil živalskega izvora za 50 odstotkov ter nadomestitev z živili rastlinskega izvora zmanjšalo izpuste dušikovih spojin za 40 odstotkov, s kmetijstvom povezane izpuste toplogrednih plinov za 25–40 odstotkov in potrebo po obdelovalnih kmetijskih površinah na prebivalca za 23 odstotkov,« je pokazala študija Westhoeka in drugih evropskih znanstvenikov iz leta 2014 v znanstveni reviji Global Environmental Change. »Namesto krme, ki jo pridelamo za živali, bi tako lahko pridelali več rastlinskih živil za ljudi, s čimer bi povečali samopreskrbo z rastlinsko hrano, pa še živinoreje ne bi potrebovali,« dodaja Vrhovnik.



Predlog nove prehranske politike predvideva odpravo industrijske živinoreje do leta 2060, ne pa tudi vsejede prehrane, poudarja Vrhovnik. »Zelo verjetno se obeta revolucija na področju laboratorijsko vzgojenega mesa iz matičnih celic živih živali.« Za zdaj še nismo tam, a »takšna prireja mesa bi bila teoretično manj obremenilna za okolje od živinoreje in boljša za zdravje, saj bi lahko razvili meso z manj nasičenih maščobnih kislin«. Druga alternativa je »meso« iz rastlinskih beljakovin. »Če bi izumili takšnega, ki bi imelo enako strukturo, okus in podobno prehransko vrednost kot goveje ali piščančje, ljudje najbrž ne bi imeli pomislekov o njegovem uživanju in bi se v nekaj generacijah nanj privadili. Takšno meso bi bilo verjetno še cenejše in do okolja prijaznejše kot meso iz laboratorija.«

Davek na meso

Poleg etičnega argumenta za zmanjšanje proizvodnje in uživanja živalskih izdelkov je pomemben argument za vegetarijansko, predvsem pa vegansko prehranjevanje, boljše zdravje ljudi. Ugotovljeno je bilo, da imajo vegetarijanci v primerjavi z vsejedci statistično manjše tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, raka in sladkorne bolezni tipa 2, pri veganih je tveganje za te bolezni še manjše. V Sloveniji povprečno pojemo preveč mesa in mesnih izdelkov ter preveč nasičenih maščobnih kislin, vendar nacionalna priporočila zdravega prehranjevanja še vedno dajejo prednost »pestri mešani prehrani« pred vegetarijansko in vegansko, opozarjajo v pozivu vladi.



Kot pozitiven zgled je navedena prenova prehranskih smernic v Veliki Britaniji, v katere so vključene smernice veganske prehrane. Britanska Dietetična zveza sodeluje z britanskim veganskim društvom in ljudem svetuje glede veganskega prehranjevanja, poudarja Vrhovnik. Tudi Francija, Nizozemska in Švedska so določile nove smernice prehranjevanja, ki priporočajo zmanjšanje vnosa mesa in mleka. Zdravstveno ministrstvo je leta 2016 zmanjšalo največjo priporočeno količino zaužitega mesa za 45 odstotkov. Kanada pa je prva država, ki je dala prednost uživanju rastlinske hrane pred živalsko.

Vlade prav tako začenjajo upoštevati vpliv prehranjevanja na podnebje in okolje. Na Danskem tehtajo uvedbo davka na rdeče meso, na Švedskem je stranka zelenih leta 2016 parlamentu predlagala podnebni davek na hrano. V Nemčiji na vseh dogodkih v organizaciji okoljskega ministrstva strežejo vegetarijansko hrano. Analiza organizacije Fairr (Farm Animal Investment Risk and Return) predvideva, da bo meso v petih do desetih letih šlo po poti cigaret, sladkorja in ogljičnih izpustov; da bi zmanjšali njegovo porabo in negativne okoljske in zdravstvene učinke, bodo države začele zaračunavati davek nanj.

Preusmeritev škodljivih kmetijskih subvencij

Slovenska kmetijska politika ni dovolj zrela za takšne spremembe oziroma deluje v nasprotni smeri, meni Vrhovnik. Ministrstvo za kmetijstvo je pred desetletjem promoviralo kampanjo za uživanje rdečega mesa, zdaj meso (in mleko) slovenskih pridelovalcev oglašuje v kampanji Naša super hrana, ker je po njegovem mnenju sporno z zdravstvenega in okoljskega vidika. »Ministrstvo razmišlja le o kratkoročni zaščiti živinorejcev, namesto da bi pripravilo dolgoročni strateški načrt, kako živinorejce in pridelovalce krmnih poljščin preusmeriti v pridelavo rastlinske hrane za ljudi.«



Argument, da so naravne danosti Slovenije – približno dve tretjini kmetijske zemlje pokriva travinje – primerne le za živinorejo, po besedah Vrhovnika ne vzdrži. Sami ne pridelamo dovolj krme za vse rejne živali, zato jo moramo uvažati, kar omaje podatek, da smo z mesom samopreskrbni. Poleg tega reja goveda predstavlja le manjši del živinoreje. Glavnino predstavlja (industrijska) reja piščancev in delno prašičev, ki ne zahteva travinja.

Z živinorejo se pri nas ukvarja 80 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev. Za pašo in krmo živali porabijo več kot 80 odstotkov kmetijskih površin, prejmejo pa 86 odstotkov vseh kmetijskih subvencij. Če bi se te površine in subvencije preusmerile k ekološkim kmetom, ki bi pridelovali rastlinsko hrano, bi povečali samopreskrbo z njo, zmanjšali pritisk na kmetijske površine in izboljšali zdravje ljudi,« je prepričan Vrhovnik.