Helikopter Ingenuity je na Marsu vpisal že svoj četrti uspešni polet. »Ne moremo biti bolj veseli,« so ob uspehu sporočili člani inženirske ekipe in pojasnili, da se je še ne dva kilogramski letalnik povzpel na pet metrov višine in poletel 133 metrov južno od točke vzleta in nato odpotoval še nazaj ter tako skupno zbral 266 metrov dolg polet. V zraku je bil 117 sekund.
Ob tem je posnel kopico fotografij, ki predstavljajo površje Marsa s ptičje perspektive, ki je do zdaj še nismo bili deležni. Ingenuity je namreč prvi letalnik na Marsu. Gre za demonstracijsko tehnologijo, s katero so preizkusili idejo, da bi sosednje planete raziskovali tudi z letečimi plovili. Za zdaj kaže, da je zamisel vsekakor znanstveno zanimiva, saj z višine posnete fotografije dodajajo novo dimenzijo in priložnost, da naredijo tridimenzionalni posnetek površja. Letalnike bi lahko uporabljali tudi za doseg območij, kamor zaradi neugodnega terena ne morejo roverji. Čeprav so inženirji pri Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon že skicirali večji letalnik, ostajajo to idejne zasnove, saj morajo najprej analizirati ogromno podatkov, so še dodali inženirji.
Površje Marsa z nove perspektive. FOTO: NASA/JPL-Caltech/AFP
Ker je delovanje telekomunikacijskih in navigacijskih sistemov helikopterja brezhibno, je vzniknila priložnost za dodatne naloge. Za Ingenuity so namreč predvideli 30-dnevno poskusno obdobje s petimi poleti, potem pa bi se znova posvetili osnovni odpravi, to je raziskovanju površja z vrhunskim vozečim laboratorijem Perseverance. Ta deluje kot relejni satelit med helikopterjem in Zemljo in trenutno miruje in bolj ali manj le nadzoruje malega sopotnika.
Iz Nase so sporočili, da bi rover lahko nadaljeval svojo misijo, helikopterček pa bi v šestem enosmernem poletu opravil bolj precizne manevre in uporabil vse svoje opazovalne sisteme. Polet bi bil bolj drzen, a ekipa se ga ne boji izgubiti, saj je glavni del svoje odprave opravil z odliko. Za osnovnih pet poletov so skrbno izbrali vzletišče, kjer ni bilo večjih kamnov in drugih ovir, na katerih bi se lahko poškodoval. Helikopter je vzletal in pristajal na isti točki, zdaj bi to spremenili. Kot je poudarila vodja projekta
MiMi Aung, ga bodo vsekakor gnali do skrajnih meja.
Ob teh poletih bo helikopter potreboval manj pomoči roverjeve ekipe, ki se že ozira k zanimivim skalam na obrobju delte v kraterju Jezero. Upajo, da bodo v usedlinah nekdanjega rečnega dna našli sledi mikroskopskega življenja, če se je, ko je bil sosednji planet bolj podoben našemu, razvilo. Pred dnevi se je Peseverance že pomaknil za deset metrov, da bi si bolje ogledal svoje raziskovalne cilje in tudi točko, kjer bi pobral svoj prvi vzorec. »Naslednjih nekaj sto solov (ime za dan na Marsu, ki je za 40 minut daljši od Zemljinega dne op.a.) se bomo osredotočili na dvokilometrsko pot v kraterju, preden se bomo odpravili proti severu in nato zahodu delte,« je pojasnil projektni znanstvenik
Ken Farley. Helikopter bo v predvidenih poletih po načrtih poletel torej enosmerno in bo sledil svojemu velikemu bratu ter bo pristajal v njegovi bližini. »Tako smo hvaležni, da smo dobili podporo roverjeve ekipe. Zdaj pa imamo priložnost, da vrnemo uslugo in pokažemo prednosti letalnikov za prihodnje robotske in človeške odprave. Leteči partner bo postregel z drugačno perspektivo. Zagrabili bomo priložnosti in leteli,« je poudarila MiMi Aung.
Podaljšana odprava helikopterja ne bo trajala dlje kot do avgusta, so še pojasnili pri Nasi. S tem želijo dati dovolj časa roverjevi ekipi, da se pripravi na obdobje sredi oktobra, ko bosta Mars in Zemlja na nasprotni strani Sonca in bo komunikacija onemogočena.
Novih rekordov pa so se razveselili tudi člani odprave Parkerjeve solarne sonde. Ta je že nekajkrat podrla vse hitrostne rekorde in rekorde, kako se je možno približati Soncu.
Sonda, ki so jo izstrelili leta 2018, se je 29. aprila Soncu približala na vsega 10 milijonov kilometrov. Relativno na Sonce je letela s hitrostjo 150 kilometrov na sekundo ali 540.000 kilometrov na uro. Pri tej hitrosti bi, kot so zapisali pri New Scientistu, trajalo le štiri minute in pol, da bi sonda obkrožila Zemljo, v 42 minutah bi sonda prepotovala razdaljo med Zemljo in Luno, ki znaša 384.400 kilometrov.
V prihodnjih letih bo Parkerjeva sonda še večkrat podrla lastne rekorde, saj je bil to šele osmi od 24 predvidenih poletov mimo Sonca. V zadnjem obletu bo od fotosfere ali površja Sonca sonda oddaljena le 6,2 milijona kilometrov, takrat bo dosegla hitrost 700.000 kilometrov na uro. Toplotni ščit, ki je inženirski presežek, se bo po napovedih Nase takrat segrel na 1377 stopinj Celzija (na površju Sonca so temperature okoli 5500 stopinj Celzija), znanstveni instrumenti skriti za njim, bodo na udobnih sobnih temperaturah. Sonda preučuje magnetno polje in procese nastajanja sončevih bliščev. Znanstveniki med drugim skušajo ugotoviti, zakaj je korona bistveno bolj vroča od površja.
Nedavno so znanstveniki predstavili, da bi bili lahko za nenavadnost krivi nanoblišči ali taborni ognji.
Komentarji