Solo od blizu fotografiral Sonce

Sonce ima na zalogi še kar nekaj skrivnosti. Zadnji v vrsti jih poskuša razkriti Solo, evropski solarni orbiter, ki so ga izstrelili februarja. Po štirih mesecih je inženirski presežek opravil prvi bližnji mimolet in se naši zvezdi približal na 77 milijonov kilometrov. V prihodnjih letih bo razdaljo še zmanjšal, na 43 milijonov kilometrov. Za primerjavo, Zemlja je v povprečju od Sonca oddaljena okoli 149 milijonov kilometrov.

Štirimesečno potovanje so znanstveniki izkoristili za testiranje desetih instrumentov, med njimi šestih teleskopov, s katerimi bodo dobili prve bližnje posnetke Sonca, te bodo predstavili predvidoma sredi julija. Tako blizu Sonca še nikoli nismo posneli fotografije, je poudaril Daniel Müller, ki sodeluje v projektu. »Zemeljski teleskop Daniela K. Inouyeja je letos res poskrbel za visokoresolucijske posnetke, a ker je bila med teleskopom in Soncem moteča atmosfera, smo lahko videli le del tega, kar ponuja Sonce.«



Pri evropski vesoljski agenciji so pojasnili, da imajo orbiterjevi ultravijolični teleskopi enako ločljivost kot Nasin dinamični solarni observatorij, ki je v zemeljski orbiti. Toda zaradi bližine bo Solo lahko posnel precej boljše fotografije, so prepričani.
 

Na poti skupaj s Parkerjem

Solo sicer še zdaleč ni in ne bo prišel tako blizu Soncu kot ameriška sonda Parker, ki je trenutno prav tako v fazi približevanja naši zvezdi, vendar Parker prav zaradi bližnjega mimoleta nima kamer, s katerimi bi lahko vanj neposredno pogledal. Evropski orbiter bo sicer podobno kot Parker proučeval korono, zunanji del sončeve atmosfere, in površje. Nekateri instrumenti bodo merili razmere okoli plovila (to so tako imenovani in situ instrumente), drugi imajo daljinsko zaznavanje. Z večje oddaljenosti bo orbiter ponudil širši pogled na plazmo in magnetno polje.



»Prvič imamo instrumente tako blizu Sonca. Tako bomo dobili edinstven vpogled v sestavo sončnega vetra. Že po tokratnem mimoletu upamo na vznemirljive rezultate,« je dejal znanstvenik pri projektu Yannis Zouganelis.
Plovilo je trenutno od Zemlje oddaljeno več kot 130 milijonov kilometrov in kar teden dni bo trajalo, da bodo satelitske antene v Argentini sprejele fotografije. Znanstveniki jih bodo pred objavo še obdelali, kalibrirati in analizirati pa bodo morali tudi podatke z merilnih instrumentov, zato bodo rezultate objavili šele konec leta.


 

S pomočjo Venere proti poloma

Naslednji prelomni dogodek za Solo bo oblet Venere, ki se bo zgodil decembra. Njeno gravitacijo bo izkoristil, da se bo izmaknil trenutni orbiti, ki je podobna orbitam planetov, ki krožijo okoli Sonca, in se usmeril višje, da bo lahko obkrožil sončna pola. Ta bo sicer prvič zagledal šele leta 2025, še natančneje pa leta 2029. Znanstveniki upajo, da bo razkril skrivnosti enajstletnega cikla sončnega maksimuma in minimuma, ko se zgodi tudi obrat magnetnega polja.



Naše sonce je zvezda spektralnega tipa G2, kar pomeni, da ima površinsko temperaturo 5500 stopinj Celzija, zaradi česar je rumene barve, in ima življenjsko dobo okrog 9 milijard let; zdaj je približno na polovici.