Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja starejšim od 80 let

Spoštovani gospe Alenki Marter odgovarjamo na odprto pismo glede prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja starejšim od 80 let, ki ga je pod naslovom Javno pismo agenciji za varnost prometa in ministrici mag. Alenki Bratušek v rubriki Prejeli smo v Sobotni prilogi 13. julija naslovila na nas in na ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Bratušek.

AVP si v okviru pristojnosti prizadeva za čim daljšo mobilnost in varno udeležbo starejših v prometu.

Agencija za varnost v prometu (AVP) nima pristojnosti niti želje po odvzemanju vozniških izpitov starejšim osebam. Ravno nasprotno, naš cilj je omogočiti ljudem, da čim dlje ostanejo mobilni skozi varno udeležbo v prometu. Za to si tudi nenehno prizadevamo znotraj naših pristojnosti in s številnimi dejavnostmi, ki jih izvajamo.

V večini razvitih držav, vključno z državami EU, se pričakovana življenjska doba daljša, zato se je število imetnikov veljavnih vozniških dovoljenj, starih najmanj 65 let, v obdobju 2011–2022 povečalo za 82 odstotkov. Podatki kažejo, da je bilo v Republiki Sloveniji 31. decembra 2022 384.028 imetnikov vozniških dovoljenj, starih več kot 61 let, kar predstavlja skoraj tretjino vseh imetnikov (28 odstotkov) vozniških dovoljenj. Od tega jih je bilo 784 v skupini nad 90 let.

V resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023–2030 smo kot enega od devetih temeljnih stebrov posebej opredelili nacionalni steber za starejše udeležence v prometu, kjer je ključna varna vožnja. Da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dlje počutili varne in bi čim dlje ostali mobilni, AVP v sodelovanju z lokalnimi organizacijami izvaja projekt osvežitve znanj s področja prometnih predpisov, novosti in najpogostejših tveganj v prometu. V času izvajanja projekta se je teh dogodkov udeležilo več kot šest tisoč starejših voznikov, ki vselej kažejo navdušenje nad osveženimi znanji in veščinami. Izvedba projekta prispeva k izboljšanju prometne varnosti starejših voznikov in voznic ter k njihovi večji osredotočenosti na cestah Republike Slovenije. Lani je v brezplačnem projektu varne mobilnosti »Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu« sodelovalo 2135 starejših voznikov, kar je največ v devetih letih izvajanja projekta. Izvedli smo 46 interaktivnih preventivnih dogodkov po državi, kar predstavlja 70-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Povprečna starost udeležencev je približno 70 let.

Žal ne moremo mimo dejstva, da vozniki v starejši skupini povzročijo največ prometnih nesreč s smrtnim izidom, kar je seveda povezano z demografsko sliko Slovenije in posledično s številom imetnikov vozniških dovoljenj v tem starostnem razredu. Področje starejših voznikov motornih vozil (starih najmanj 65 let) je med vsemi parcialnimi področji, obravnavanimi v resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023–2030, doseglo najbolj skrb vzbujajoče rezultate. Število umrlih starejših voznikov motornih vozil je bilo v zadnjih dveh letih največje v obravnavanem obdobju in precej večje od kritične meje umrlih. Leta 2022 je bila kritična meja določena pri 5 umrlih, dejansko število umrlih pa je bilo precej višje – 14. Statistika upošteva samo umrle starejše voznike motornih vozil, ne pa oseb, ki so umrle v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili starejši vozniki motornih vozil.

Žal ne moremo mimo dejstva, da vozniki v starejši skupini povzročijo največ prometnih nesreč s smrtnim izidom, kar je seveda povezano z demografsko sliko Slovenije in posledično s številom imetnikov vozniških dovoljenj v tem starostnem razredu. FOTO: Dejan Javornik

Raziskave o učinkih starosti na sposobnosti, pomembne za varno vožnjo, nedvomno kažejo na upad senzoričnih, kognitivnih in fizičnih sposobnosti z naraščajočo starostjo. Ogroženost starejših voznikov se pomembno poveča po 75. letu. Verjetnost, da se bodo vozniki, starejši od 75 let, smrtno poškodovali v avtomobilski nesreči, je štirikrat večja kot pri voznikih srednjih let, pri voznikih nad 85 let pa do šestkrat večja. Ta podatek je še posebej opazen ob dejstvu, da starejši v povprečju letno prevozijo sorazmerno malo kilometrov. Za starejše voznike so značilna počasnejša odzivnost, slabša prilagodljivost telesa in kronične bolezni, kot so zmanjšana fizična zmogljivost, zmanjšane kognitivne sposobnosti, slabši spomin, zmanjšana koncentracija, motivacija, omejena budnost, daljši odzivni čas in počasnejši refleksi. Vse to vpliva na sposobnost udeležbe v prometu in pomeni izziv za varno udeležbo v prometu.

Ukrepi za izboljšanje varnosti starejših voznikov vključujejo pripravo in izvajanje programov za izpopolnjevanje in ohranjanje vozniških veščin, intenzivnejše vključevanje zdravnikov družinske medicine, referenčnih ambulant in njihovega preventivnega dela na področju problematike varnosti cestnega prometa, infrastrukturne prilagoditve ter poznavanje in uporabo sodobnih varnostnih asistenčnih sistemov za pomoč voznikom. V primeru napredujočega upadanja funkcij navedene prilagoditve ne morejo več nadomestiti zmanjšane sposobnosti za vožnjo, zato je edini ustrezen končni ukrep postopek, ki bo pravočasno vodil do odvzema vozniškega dovoljenja.

Zagotovo bi morali narediti več tudi na področju sistemskega spremljanja, da posamezniki ne vozijo pod vplivom določenih zdravil, ki niso primerna za vključevanje v promet (ne glede na starost).

Skladno z evropsko direktivo o vozniških dovoljenjih je v zakonu o voznikih določena starostna meja 70 let s predvidenim podaljševanjem za do 5 let na podlagi zdravniškega spričevala, da je voznik telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije. V Sloveniji je še veliko vozniških dovoljenj, pridobljenih pred januarjem 2013, ki imajo veljavnost do dopolnjenega 80. leta.

Pri podaljševanju vozniških dovoljenj starejšim osebam, ki so izpolnile zakonsko določene pogoje, imajo tako ključno vlogo izvajalci zdravstvenih pregledov. Zdravniška spričevala se podaljšujejo pri pristojnih izvajalcih za medicino dela, prometa in športa. AVP na tem področju nima pristojnosti za spremembo zakonodaje. Kot smo omenili, izvajamo redne aktivnosti na terenu in se znotraj svojih pristojnosti aktivno pogovarjamo z odločevalci z namenom omogočiti starejšim čim daljšo mobilnost in varno udeležbo v prometu.