Kupci iščejo sodobnost in stik z naravo

Prostornejša stanovanja, sodobnejša arhitekturna zasnova za boljše bivalno udobje – vse to poleg kakovostne gradnje prinašajo nove večstanovanjske soseske. In vse to si želijo tudi sodobni kupci. Kakovost bivanja je eden od pomembnih dejavnikov, ki dokazano vplivajo na naše telesno in tudi duševno zdravje. Nanaša se tako na stanovanjske razmere kot na okolico ter dostopnost storitev in javnih površin, varnost in podobno.

Kupci stanovanj v novih večstanovanjskih soseskah so na splošno zelo zadovoljni z življenjem, ki jim ga te omogočajo. To je pokazala raziskava o kakovosti bivanja v starejših in novejših večstanovanjskih soseskah, ki so jo tarčno izvedli na Urbanističnem inštitutu RS med prebivalci 110 večstanovanjskih naselij, od tega 23 novejših, v Ljubljani in Mariboru.

Dr. Boštjan Kerbler, znanstveni svetnik in vodja raziskav na področju stanovanj na urbanističnem inštitutu, pojasnjuje, da so večstanovanjske stavbe v novejših soseskah pogosto nižje in imajo manj stanovanjskih enot, kar zmanjšuje gostoto poselitve. »Stavbe so pogosto ustrezno izolirane in uporabljajo sodobne sisteme ogrevanja ter prezračevanja. To zmanjšuje porabo energije. Ena od prednosti so tudi podzemne garaže, ki omogočajo več parkirnih mest in pripomorejo k večji urejenosti zunanjih površin,« dodaja.

So pa investitorji na splošno premalo pozorni na zunanjo ureditev – gradbene parcele so pogosto v celoti pozidane, zato je premalo zelenih površin oziroma je njihova uporaba omejena. H kakovosti bivanja pomembno pripomoreta tudi občutek pripadnosti skupnosti, zato bi javni prostori v soseskah morali biti zasnovani tako, da bi bolj spodbujali druženje in stike med prebivalci, kar bi krepilo medsebojno povezanost in sodelovanje.

Trendi stanovanjskih sosesk

Pri načrtovanju večstanovanjskih sosesk se je smiselno zgledovati po modelih, ki spodbujajo kakovost bivanja, družbeno povezanost in trajnostne rešitve, kot so večji delež zelenih površin, dostopna družbena infrastruktura in premišljena prostorska ureditev. Med primeri dobrih praks iz tujine sogovornik izpostavi integracijo zelenih površin in skupnostnih prostorov v skandinavskih državah. Tam v nove soseske načrtno vključujejo parke, urbane vrtove in otroška igrišča, ki spodbujajo druženje stanovalcev in izboljšujejo mikroklimo. Pomemben je tudi dostop do javnih prostorov brez ograj in omejitev.

Posnemanja je vreden tudi koncept 15-minutnega mesta, ki pomeni, da so prebivalci novega naselja največ 15 minut hoje ali vožnje s kolesom oddaljeni do ključnih storitev, kot so trgovine, šole, vrtci, zdravstvene ustanove, rekreacijske površine in javni prevoz. Ta pristop uspešno uveljavljajo na primer v Parizu in Københavnu.

Med trendi, ki bodo zaznamovali stanovanjske soseske v prihodnjem desetletju, strokovnjaki pričakujejo še več trajnostnih pristopov, kot so uporaba obnovljivih virov energije, zelene strehe in fasade ter boljša energetska učinkovitost stavb. Kupci bodo želeli tudi prostorna, svetla in funkcionalna stanovanja, cenili bodo do okolja prijazne gradbene materiale ter kakovost bivanja ocenjevali tudi po pametnih tehnologijah, ki bodo omogočale avtomatizacijo in preprosto upravljanje ogrevanja, osvetlitve, varnostnih sistemov in drugih funkcij.

Soseske bodo potrebovale prostore za skupno rabo, hiter dostop do prostočasnih in rekreativnih dejavnosti, pričakovati je tudi, še pravi Boštjan Kerbler, da bodo polnilnice za električna vozila postale standard v novih gradnjah, povečale bodo privlačnost večstanovanjskih sosesk in vrednost stanovanj v njih.

Primeri dobrih praks v Sloveniji

Podatki kažejo, da so ta pričakovanja kupcev že realnost. Še pred nekaj leti so bili pri nakupih večinoma osredotočeni na osnovno funkcionalnost stanovanj, zdaj pa iščejo bolj prilagojene, personalizirane in trajnostne rešitve. Ob splošnih željah vseh kupcev pa se oblikujejo skupine, ki v novem stanovanju in soseski iščejo specifične lastnosti.

Zoran Đukić, direktor nepremičninske agencije Stoja Trade, ki trži tudi stanovanjsko sosesko Devana Park II tik ob vznožju Golovca v Ljubljani in je od središča mesta peš oddaljena 15 minut, ugotavlja, da kupci tu iščejo ravnovesje med sodobnim mestnim življenjem in naravo. Naselje ima sodobno arhitekturno zasnovo s poudarkom na naravnih materialih in zelenih površinah. Trajnostni značaj mu dajejo zelenice, nepohodna ozelenela streha in s kamni nasuti del teras, bližina narave in pohodniških poti.

»Kupci so lahko mladi strokovnjaki, pari ali družine, ki iščejo udobje novogradnje, vendar s poudarkom na kakovosti življenjskega prostora in umirjenosti. To so lahko tudi kupci, ki so pripravljeni investirati v modernejšo tehnologijo in udobje, ki jih prinašajo pametne funkcionalnosti nepremičnine in iščejo dolgoročno investicijo,« je povedal Đukić.

V stanovanjskem naselju pod Golovcem je na voljo še 20 stanovanjskih enot, podobno, vendar na drugem koncu Ljubljane, v Kosezah, pa bo v prostor umeščena soseska Pod hribom. Tudi tam gre za koncept 15-minutnega mesta. Gradnja naselja s 111 stanovanji bo končana čez dve leti, v Stoja Tradu pa na podlagi zanimanja pojasnjujejo, da potencialni kupci običajno iščejo mirnejše okolje z bližino narave, vendar s preprostim dostopom do mestnega življenja in infrastrukture. To so predvsem mlajši pari, posamezniki ali družine z visokimi dohodki, ki cenijo kakovostno življenje in udobje mestne bližine. Pogosto so zaposleni v Ljubljani, vendar želijo živeti v bolj umirjenem okolju. Mnogi imajo aktivnejši življenjski slog.

»Kupci pričakujejo sodobno zasnovana stanovanja z velikimi okni za naravno svetlobo, balkoni ter dodatne prostorske rešitve, kot so kolesarnice in shrambe ter pametne tehnologije, na primer pametne naprave za dom, ogrevanje, varnostni sistemi. Pričakujejo tudi energetsko varčne in do okolja prijazne sisteme, kot so sončni kolektorji in toplotne črpalke ter dovolj prostora za parkiranje,« je opisal Đukić in primerjal pričakovanja, ki jih zaznavajo v projektu v Škofji Loki, kjer se gradnja 60 stanovanj prav tako še ni začela, zanimanje pa je že zdaj veliko.

»To pripisujemo predvsem umestitvi projekta, lepi naravi in okolici, manjši gneči (kot v Ljubljani) ter pomanjkanju novogradenj na tem območju,« pravi sogovornik. Kupci so lokalni prebivalci in drugi posamezniki ali družine, ki iščejo dostopnejše cene nepremičnin v primerjavi z Ljubljano, kar pomeni, da si lahko privoščijo večje stanovanje ali pa mirno okolje. Zanimajo jih tudi manjši kraji z dobrim dostopom do glavne ceste ter delovnih mest v Ljubljani, kjer je življenje lahko bolj sproščeno.

Po Đukićevih besedah kupci v manjših krajih iščejo nepremičnine, ki jim omogočajo dobre temelje za dolgoročno kakovostno življenje. Ključni elementi so prostorni balkoni, kakovostna gradnja in energetsko učinkoviti sistemi. Zanimanje za inovativne energetske rešitve je večje zaradi nižjih stroškov vzdrževanja, a to pogosto ni edini fokus, saj se kupci še vedno osredotočajo na ceno.