Umrl je fotograf Dragan Arrigler

Umrl je Dragan Arrigler, eden izmed pomembnih fotografov med tistimi, ki so izšli iz ljubljanske Fotogrupe ŠOLT. V letih med 1979 in 1985 je deloval kot fotoreporter Dela, kasneje pa kot samostojen kulturni delavec. Umrl je v starosti 78 let.

Vpogled v zlato dobo analogne fotografije

»Bil je mislec, raziskovalec in umetnik, ki je s svojim delom in razmišljanjem pustil neizbrisen pečat,« so ob vesti o njegovem slovesu danes zapisali na VIST – Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani, kjer se je angažiral kot docent in dolgoletni sodelavec oddelka za fotografijo.

FOTO: Voranc Vogel/Delo

Sprva v pravnih vodah

Fotografiji se je posvetil na začetku 70. let minulega stoletja, pred tem je deloval na področju prava. Diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in se sprva angažiral na večih ministrstvih. Za fotografski poklic se je izobraževal sam, v fotografski vlogi pa se je javnosti začel na razstavah predstavljati leta 1974. Tedaj je postal tudi član Fotogrupe ŠOLT. 

Kot navaja portal Slovenska biografija, je v zgodnjem obdobju, času Fotogrupe ŠOLT, razvil osebni, avtorski pol fotografije in kot izrazit figuralik s širokokotnikom ter teleobjektivom snemal vedute, arhitekturne detajle ali tihožitja v izraziti modernistični tradiciji. Kot fotoreporter s smislom za humor, dramatičnost in pravi trenutek je v času socializma in političnih pritiskov najraje snemal športne dogodke, po odločitvi za samostojno fotografsko kariero pa se je uveljavil na področju komercialne fotografije, predvsem kot specialist za fotografije predmetov in arhitekture.

FOTO: Voranc Vogel/Delo

Deloval tudi kot publicist in pedagog

V 90. letih so v njegovem opusu zaznali stilni premik od modernizma in čiste fotografije v postmodernizem. Posnel je vrsto tihožitij, ki zaradi posegov v okolje, predmete in zaradi fotografskih trikov delujejo kot slike, kršijo določila gledanja ali humorno ilustrirajo temo. Odločil se je za usklajeno barvno skalo in optično mehčanje predmetov, ob vstopu v 21. stoletje pa se je posvetil tudi digitalni fotografiji.

Angažiral se je tudi kot pisec številnih člankov in knjig, pri svojem delu je sodeloval z vrsto oblikovalcev in fotografov. Prejel je več nagrad, med drugim nagrado zlata ptica za fotografijo (1976), nagradi grafoimpeks za najboljši koledar (1983, 1988), nagrado za koledarsko fotografijo na Art Director's Clubu New York leta 1988, nagrado za najboljšo fotografijo na Slovenskem oglaševalskem festivalu leta 1996 in druge nagrade za komercialne projekte.

Deloval je tudi kot pedagog, kot docent na VIST – Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani. »S svojo predanostjo, modrostjo in navdihujočo karizmo je zaznamoval številne generacije študentov. Kot mentor je znal prepoznati in spodbujati edinstvenost vsakega posameznika ter odpiral nova obzorja v razumevanju fotografije in sveta,« so ob novici o njegovi smrti mdr. še zapisali na tej fakulteti.