V Sloveniji je približno 400.000 starejših voznikov, generacije nad 60 let jih predstavljajo že 28 odstotkov. Posameznik s starostjo postaja bolj tvegan šofer, v prometnih nesrečah s smrtnim izidom so najpogosteje udeleženi prav starejši. Pomen dela s to skupino voznikov prepoznava tudi nova resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa, med ukrepi so osvežitvene vožnje v realnem okolju.

Starejši vozniki imajo daljši reakcijski čas, kar lahko vpliva na sposobnost hitrega odzivanja na nepričakovane situacije v prometu, slabši vid in sluh, zmanjšane fizične sposobnosti. Zato so bolj previdni, to pa včasih povzroči nestrpnost drugih v prometu. So tudi manj iznajdljivi in manj samozavestni in se zaradi tega niso vedno sposobni ustrezno odzvati. Izziv zanje so nova signalizacija, vožnja skozi krožišča, varnostna razdalja in upoštevanje hitrostnih omejitev.

»Vzroki prometnih nesreč udeležencev, starih nad 64 let, se nekoliko razlikujejo od tistih v drugih starostnih skupinah. Najpogostejši so nepravilen premik z vozilom, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oziroma smer vožnje,« pojasnjujejo na generalni policijski upravi.

Kje smo med vožnjo prevečkrat prehitri

Lani je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 5248 ljudi, starejših od 64 let, 2962 od teh je bilo povzročiteljev. V nesrečah jih je 31 umrlo, 219 je bilo hudo telesno poškodovanih. V prvih manj kot štirih mesecih letos je bilo v nesreče vpletenih skoraj 1200 starejših, trije so pri tem umrli. Podatki so daleč od cilja, zastavljenega v prejšnji resoluciji za obdobje 2011–2022, da na cestah ne umre več kot pet starejših voznikov na leto, in nova resolucija do leta 2030, ki je bila sprejeta konec lanskega leta, med drugim predlaga osvežitvene vožnje za starejše v realnem okolju na nacionalni ravni.

Urilo se je že več kot tisoč ljudi

V Zavarovalnici Triglav, kjer projekt osvežitvene vožnje za starejše v sodelovanju z AMZS pripravljajo že tretje leto zapored, imajo zelo dobre izkušnje. »Inštruktorji so opazili, da je kar 42 odstotkov starejših voznikov pokazalo napredek pri pravilni vožnji skozi krožišče, 25 odstotkov udeležencev je pokazalo napredek pri ustrezni hitrosti v prometu, 18 odstotkov pa pri vzdrževanju ustrezne varnostne razdalje. Vse starejše voznike smo prosili tudi za samooceno napredka in ugotovili, da so se po opravljenem izobraževanju počutili bolj samozavestne, prav tako se je znižala raven stresa med vožnjo,« so pojasnili.

Za starejše so izziv najpogosteje nova signalizacija, vožnja skozi krožišča, varnostna razdalja in upoštevanje hitrostnih omejitev. FOTO: Zenbenzine/Shutterstock

V projektu je sodelovalo že več kot tisoč starejših voznikov (prijav je bilo več kot 2000), ki so z učitelji vožnje ter inštruktorji varne vožnje z AMZS prevozili več kot 15.000 kilometrov. Zasnovali so ga kot odgovor na raziskave, s katerimi so ugotovili, da je za dve tretjini starejših vožnja stres. Čeprav imajo motiv za to, da bi znanje obnavljali, saj želijo biti varni vozniki, varneje voziti svoje vnuke in podaljšati samostojnost in avtonomnost, tega praviloma ne delajo. Ne vedo, kje bi lahko osvežili znanje, ovira je tudi strošek.

Namen dolgoročnega projekta je starejšim voznikom ponuditi celosten program osveževanja znanja. To pomeni brezplačen individualni program osveževanja vozniškega znanja v njihovem lokalnem okolju, na cestah, kjer vsak dan opravijo največ voženj, pravijo v Zavarovalnici Triglav, zadovoljni, da jim je v projekt uspelo vključiti tudi mlade. Ti namreč najpogosteje spodbujajo babice in dedke k udeležbi. Vzpostavili so tudi spletni portal vozimse.si, ki je namenjen osveževanju znanja cestnoprometnih predpisov in vozniškega bontona, vsebine se dotikajo najpogostejših težav starejših voznikov.

Projekt osvežitvene vožnje za starejše z inštruktorjem je kot primer dobre prakse prepoznala tudi evropska komisija. Strokovna žirija Evropske listine o varnosti v cestnem prometu, ki združuje skoraj 4000 članov, ga je namreč lani uvrstila med najboljše projekte leta na področju prometne varnosti, v kategoriji sposobnost za vožnjo.

»Starejše tudi spodbujamo k redni vožnji, ki dokazano pripomore k ohranjanju vozniške kondicije, in podpiramo programe, s katerimi to ohranjajo, ob tem pa so še aktivni kot prostovoljci. Primer je program Prostofer,« pojasnjujejo. Na podlagi škodnih dogodkov ugotavljajo, da so posamezniki po dopolnjenem 70. letu bolj rizični vozniki, v starosti med 84 in 90 leti pa v zavarovalnici uveljavljajo škodne primere kar dvakrat pogosteje kot vozniki v skupini 49–53 let.

Letošnji razpis predvidoma junija

Kot pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav, bodo akcijo osvežitvene vožnje nadaljevali tudi letos. Predvidoma junija bodo v program povabili svoje zavarovance, ki so stari 60 let ali več. Prijave bodo zbirali čez poletje, vožnje pa bodo predvidoma konec poletja in jeseni potekale v šestih mestih po vsej Sloveniji. Na voljo bo več kot 300 mest.

Ali imajo starejši, med katerimi je veliko takšnih, ki so izpit opravili pred več kot 50 leti, glede na velike spremembe v prometu, tako v različnih oblikah mobilnosti kot spremembah predpisov in posodobitvi avtomobilov, dovolj možnosti za usposabljanje in prilagajanje vsem tem spremembam, da so lahko samozavestni na cesti? Na policiji pozdravljajo osvežitvene vožnje in starejše spodbujajo k rednemu sedanju za volan. »Seznanjanje starejših z novostmi v cestnem prometu je zelo pomembno. Zato Javna agencija za varnost prometa RS izvaja projekt Sožitje, v katerem sodeluje tudi policija,« so navedli še eno možnost za nadgradnjo znanj.