Nič več dolgi resni govori in težke ideološke parole, ampak memi, kratki slogani in ironične domislice so sredstvo sporočanja novih generacij na protestih, ugotavljajo srbski mediji, medtem ko analizirajo pomene sporočil na študentskih protestih, ki trajajo že mesece. Simbol upora je postalo geslo Pumpaj!, ki si ga tudi v slovenskem jeziku lahko zelo hitro razložimo. Antropologinji dr. Svetlani Slapšak se zdi parola duhovita in jo spominja na »staro« slovensko: Gotof je!

Bolj ko jih tepejo, bolj bodo vztrajali pri svojih zahtevah

Zakaj študentje na protestih »pumpajo«, so se v minulih tednih spraševali v srbskih medijih ter poskušali analizirati razmišljanje mladine, ki je odrasla v času interneta in družbenih omrežij. Izraz Pumpaj! se je sprva zdel kot eden od številnih dovtipov s svetovnega spleta, dokler ni prerasel v parolo, nepogrešljivo na protestih. Na videz banalen vzklik, ki ga je bilo poprej mogoče slišati na porokah, je postal simbol upora in boja proti oblasti, nove generacije, ki se »buni«, ugotavljajo na srbskem Direkt Portalu.

Igraj brez premora

Od kod torej izhaja? Vprašanje je sprožilo razprave na družbenih omrežjih, na katerih so kot izvor pumpanja detektirali tipične srbske zabave s turbofolk glasbo, natančneje eno samo svatbo leta 2022. Na njej je pevec Darko Lazić z devizami, prilepljenimi na oznojeno čelo, ob spremljavi harmonikarja ohranjal ritem: Pumpaj, pumpaj! v smislu: igraj, igraj, brez premora. Posnetek je postal viralen, beseda pumpaj pa simbol ultimativne zabave.

Približno dve leti zatem se je zgodil preskok – Pumpaj! je s porok in turbofolk zabav preskočil na študentske proteste in dobil nov pomen: ni več sinonim za zabavo brez prestanka, ampak poziva k vztrajnosti v protestih in boju za spremembe. Prvič ga v tem kontekstu omenjajo 1. februarja, ko so študentje v Novem Sadu, mestu tragedije na železniški postaji, ki je zahtevala 15 življenj in zaradi katere so tudi vzniknile množične demonstracije, zasedli vse tri tamkajšnje mostove čez Donavo. Vzkliki Pumpaj! odtlej na protestih ustvarjajo razpoloženje, ki je hkrati resno, a še vedno zabavno.

Kot pravi dr. Svetlana Slapšak, pisateljica, antropologinja in klasična filologinja, ki je sodelovala na študentskih protestih že leta 1968 in je tudi prva podpisnica peticije prebivalk in prebivalcev Ljubljane, ki so podprli tokratni upor srbskih študentov, je parola duhovita in nekakšen zaščitni znak generacije, ki se norčuje iz vsega.

Parola se je pojavila tudi na zadnjem protestu v podporo srbskim študentom v Ljubljani. FOTO: Črt Piksi

V študentskih protestih v Srbiji vidi tako razlike kot podobnosti z drugimi demonstracijami, na katerih so ljudje zahtevali spremembe. »Podobnost je opaziti s slovenskimi protesti v letih 2020–2022, saj se na obojih omenjata socializacija, rojevanje solidarnosti, vzpostavljajo se nove povezave, srečevanje ljudi v kontekstu, ki je prisrčen. To je neka nova kakovost protestov. Po drugi strani je protest v Srbiji nekaj čisto novega; je prvi protest, ki so ga začeli študenti in je pritegnil tudi kmete. To je revolucija, ustvarjena z nogami. Mesece in mesece truda je za tem. In to bi lahko bil tudi nasvet za Slovenijo,« je namignila sogovornica, ki jo Pumpaj spominja na znano parolo Gotof je, s katero so Mariborčani pred več kot 12 leti zahtevali odstop župana Franca Kanglerja.

»Ne župan ne mestni svetniki se niso opravičili«

Srečna, da je to doživela

Na študente, ki se neutrudno zbirajo na ulicah, ni le ponosna, pravi, »srečna sem, da sem to doživela«. »Ti protesti kažejo, da je generacija, o kateri smo mislili, da ima popolnoma oprane možgane, naskrivaj brala in se učila. Kot nekdanja profesorica sem popolnoma impresionirana. Ti otroci niso živeli le v sovražnem socialnem okolju, ampak so imeli nad glavo tudi cerkev, ki se vpleta v izobraževanje, odraščali so v ideologiji sebičnosti in prostaštva, pa vendar jim je uspel osebni upor – da berejo, se izobražujejo. Njihove retorične formulacije so izjemne, izražajo se pametno in smiselno.« Pa še en element je pomemben, dodaja: »To je prvi upor, v katerem se postavi vprašanje odgovornosti Srbije za vojno.«