Vožnja z motorjem prinaša veliko užitkov, a je hkrati tveganje za poškodbe in smrt pri vožnji z motorjem kar 50-krat večje kot pri vožnji z osebnim avtomobilom. Še posebno so motoristi izpostavljeni nesrečam v poletnih mesecih, ko jih je največ na cesti.

Vožnja z motorjem se praktično v vsem razlikuje od vožnje z avtomobilom. Že v osnovi je jasno, da gre pri motoristih za vožnjo na dveh, le izjemoma na treh kolesih in da je motorist pri vsakem padcu ali nesreči manj zavarovan kot potniki v osebnem avtomobilu.

Bistvene razlike so tudi v motivu vožnje. Po podatkih agencije za varnost prometa (AVP) motoristi vozijo motor najpogosteje v prostem času, za zabavo, zaradi občutka svobode, druženja s prijatelji in tudi zaradi preizkušanja lastnih meja. Pri vožnji z avtomobilom je takšnih motivov veliko manj, večinoma le v primeru res vrhunskih ali športnih modelov, sicer pa avtomobil uporabljamo predvsem zaradi racionalnih motivov, kot so prevoz v službo, po opravkih ali vožnja na oddih. Tako lahko isti ljudje povsem drugače vozijo avtomobil kot motor.

V teh analizah je sicer nekaj posploševanja, saj so motoristi precej različni. Med njimi so tudi takšni, ki motor uporabljajo za vsakodnevne opravke, prav tako se med seboj razlikujejo tisti, ki se vozijo zaradi užitka: nekateri se peljejo povsem lahkotno, spet drugi hočejo občutiti vso moč svojega motocikla.

Motoristi morajo dobro poznati svoje sposobnosti in zmožnosti motorja. FOTO: Leon Vidic/delo

Pri vožnji v skupini se lahko zmanjša tveganje

Po podatkih AVP so pri nas najpogosteje med udeleženimi v prometnih nesrečah, v katerih utrpijo težke posledice, motoristi s športnimi motorji, ki so pogosto tudi sami povzročitelji prometnih nesreč. Športni motorji omogočajo večje hitrosti in užitek ob tveganju, vendar se morajo vozniki zavedati, da je vsako tveganje v prometu lahko usodno (hitra vožnja, polaganje ovinkov, tekmovanje …). Na nekaterih najbolj nevarnih odsekih na slovenskih cestah so tako na cestišče že narisali oznake, po kateri liniji naj motoristi polagajo ovinke, da motor in njihovo telo ne bosta segala čez sredinsko črto na vozni pas za nasproti vozeča vozila.

Nemalokrat se motoristi družijo v večjih skupinah. Takšno druženje ima lahko dva učinka, saj so strokovnjaki zaznali, da se tako celo zmanjša tveganje za nevarno vožnjo, a najdejo se tudi skupine, v katerih začnejo drug drugega spodbujati k tekmovanju, s tem pa tudi k bolj nevarni vožnji. Ravno zato imajo pomembno vlogo motoklubi, da svoje člane spodbujajo k odgovorni in varni vožnji, a vsaj slovenska značilnost je, da ni ravno veliko motoristov včlanjenih v motoklube.

Motoristično opremo je treba negovati. FOTO: Leon Vidic

Čelado je treba tudi pripeti

Ob padcu se lahko poškoduje celotno motoristovo telo. Po raziskavah nemških strokovnjakov je največje tveganje za poškodbo kolena, kar 40-odstotno. Sledijo dlani z 22 odstotki, zatem komolci in boki z 21 odstotki, za poškodbo stopal in gležnjev velja 19 odstotkov možnosti, verjetnost poškodbe trupa je 16,5-odstotna, poškodbe rame in nadlakti pa 15-odstotna. Najmanj je verjetnosti za poškodbe vratu (8,5 odstotka) in hrbtenice (8 odstotkov).

Zato je pomembno, da motorist poleg zakonsko predpisane zaščitne čelade uporablja tudi drugo certificirano motoristično zaščitno opremo, jakno, hlače, škornje in rokavice. S pravilno izbrano in pripeto čelado se ob prometni nesreči verjetnost poškodbe glave zmanjša za kar 70 odstotkov in verjetnost smrtnosti za 40 odstotkov.

A ni vsaka čelada primerna za vsakogar. Če motoristi skrbno izberejo motor, morajo enako pozornost nameniti nakupu zaščitne opreme. Pri čeladi je bistvena izbira prave velikosti, saj ne sme biti niti premajhna niti prevelika. Motorist si nikoli ne sme pozabiti čelade pripeti, sicer so posledice padca lahko usodne. Po statističnih podatkih so si motoristi brez pripete čelade petkrat pogosteje poškodovali glavo kot tisti s pripeto.

V skupini se lahko zmanjša tveganje za nevarno vožnjo. FOTO: Roman Šipić

Kdaj poškodovancu sneti čelado

Pri izbiri čelade je treba gledati še na druge podrobnosti. Morda se zdi nepomembno, toda precejšen vpliv ima že sama barva. Svetla čelada zmanjša sočno pripeko. Pomembni so tudi notranji materiali in oblika čelade, da oblazinjenje ne draži kože in da je možno ustvariti ustrezno prezračevanje, prav tako, da se v hladnejšem vremenu prezračevalne šobe enostavno zaprejo.

Kritično vprašanje je, kaj storiti s čelado, ko se zgodi prometna nesreča, zlasti, kako naj ravnajo ljudje, ki prvi pridejo na pomoč poškodovancu, a nimajo ustreznega zdravniškega znanja. Strokovnjaki poudarjajo, da motoristu snamemo čelado samo v primeru, ko pride do zastoja dihanja in je nujno oživljanje. Sicer pa je bolje počakati na reševalce, ki znajo ustrezno sneti čelado s poškodovanega motorista. Če to počnemo nepravilno, namreč lahko povzročimo še dodatne poškodbe vratne hrbtenice.

Če pa ugotovimo, da moramo čelado nemudoma sneti, je priporočljivo, da to storita dva; eden naj drži poškodovančevo glavo in vrat, da med snemanjem ni večjih premikov vratne hrbtenice, drugi pa naj previdno sname čelado. V veliko pomoč so moderne in napredne čelade z vgrajenimi trakovi za odstranjevanje ličnih blazinic v sili. S tem je odstranjevanje čelade bistveno lažje.

Preden se odpravijo na daljše poti, naj osvežijo znanje. FOTO: PU Nova Gorica

Oblačila prilagodimo vremenu

V poletnih mesecih je največ motoristov na cesti zaradi toplejšega vremena, a ravno visoke temperature lahko vplivajo na zbranost in utrujenost. Eden od ukrepov za vožnjo pri višjih temperaturah so zračna motoristična oblačila, v pomoč pa so tudi posebni hladilni brezrokavniki. Sicer je priporočljivo oblačenje po sistemu čebule z nošenjem funkcionalnega perila ter vmesnega in zunanjega sloja. Sloje seveda prilagodimo vsakokratnim vremenskim razmeram. Sodobna motoristična oblačila zagotavljajo tako zaščito pred dežjem kot možnost zračenja, ko je to potrebno.

Koristno je imeti dežni komplet, še posebno na daljših poteh, uporabna pa je tudi kakšna plastična vrečka. Če vas ujame dež in vam premoči čevlje, tako obujete suhe nogavice, čeznje nataknete vrečko in nato še moker čevelj.

Letos poleti smo že imeli nekaj hladnejših dni, sploh ob jutrih in večerih, nato pa se je čez dan precej ogrelo. Vse to lahko vpliva na razmere na cesti, prav tako na počutje motorista, posebno če je v hladnejšem vremenu oblečen premalo in v vročini preveč. Spet drugače je v teh dneh, ko nas je zajel vročinski val, ves čas pa je treba biti pozoren na morebitno nevihto in neurje s točo.

V lepem vremenu je na cesti tudi več skuterjev in kolesarjev. FOTO: Jure Eržen

Zaspanost po kosilu

Po podatkih agencije za varnost prometa so se lani nesreče motoristov najpogosteje zgodile konec tedna, v obdobju lepega in suhega vremena, v popoldanskem času. Marsikdaj je kriva tudi utrujenost po kosilu. Motoristi se večkrat odpravijo na pot zjutraj in dopoldan, toda po (obilnem) kosilu postanejo zaspani, na kar vpliva kombinacija utrujenosti in hrane. Paziti morajo, kakšen obrok zaužijejo med daljšim potovanjem, da hrana ni pretežka. Poleg tega je treba biti ves čas pozoren na ustrezno dehidracijo, pri čemer pivo vsekakor ni primerna rešitev.

A na koncu je prometna varnost odvisna od vseh udeležencev. Motoristi morajo dobro poznati svoje sposobnosti in zmožnosti motorja, prav tako morajo tudi vozniki osebnih avtomobilov in tovornih vozil imeti v mislih, da je poletje čas, ko je na cesti največ motoristov.

Tako morajo vozniki v avtomobilih pričakovati, da lahko na motorista naletijo z vseh smeri, predvsem je nujna pozornost na mrtvi kot. Že širina svinčnika v iztegnjeni roki lahko namreč popolnoma zakrije motorista, oddaljenega le 30 metrov. Enako pa morajo tudi motoristi predvidevati, da jih morda vozniki avtomobilov (sploh starejši) ne vidijo, in temu prilagoditi vožnjo.