Starejši vozniki povzročijo največ najhujših nesreč

Pred leti smo pisali, kako problematična skupina so mladi vozniki, po letih preventivnih akcij in sistemskih zakonodajnih rešitev so mladi vozniki iz leta v leto varnejši. Povsem drugače je pri voznikih, starejših od 65 let. Prav v tej starostni skupini je bilo lani največ povzročiteljev prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci, prav tako so bili največkrat tudi žrtve. Sistemska rešitev, ki bi bila dostopna vsem – v AMZS posebej poudarjajo osvežitvene vožnje –, je nujna.

V Sloveniji je bilo konec lanskega leta 395.596 voznikov, starejših od 61 let, med njimi je bilo 880 starejših od 90 let. Če se bo trend tako nadaljeval, bo leta 2030 v Sloveniji vsak četrti prebivalec starejši od 65 let, leta 2050 pa že vsak tretji. To ni nepomembno tudi za stanje na cestah, saj so starejši vozniki najmanj varni vozniki. Hkrati so tudi najbolj ogroženi. Med vsemi starostnimi skupinami je bilo lani največ hudo poškodovanih in največ mrtvih v prometu prav starejših od 65 let. Med enajstimi umrlimi vozniki osebnih avtomobilov, ki so bili starejši od 65 let, jih je bilo osem tudi povzročiteljev prometnih nesreč.

Infografika Delo

AMZS je z Zavarovalnico Triglav v Centru varne vožnje na Vranskem danes pripravil delavnice za starejše, kjer so testirali nekatere napredne asistenčne sisteme, kot so prilagodljivi tempomat, sistem za samodejno zaviranje v sili, sistem za nadzor mrtvega kota in za nadzor prečnega prometa, pokazali pa so jim tudi prednosti vožnje z avtomatskim menjalnikom. Vse to so eni najboljših pomočnikov starejših voznikov. Ker vsi nimajo denarja za nove avtomobile, vozni park se v Sloveniji prav tako stara, v AMZS poudarjajo, da bi bila ključna preventiva, ki se je pokazala kot učinkovita pri mladih voznikih.

Težave

Psihologinja medicine dela, prometa in športa Zdenka Kres je dejala, da se s starostjo vsem zmanjšujejo sposobnosti, ker pa je upad počasen, se tega pravzaprav ne zavedamo in v vsakodnevnem življenju niti ne opazimo. Pravi, da je upad sposobnosti najpogostejši na področju vidnega procesiranja podatkov.

Infografika Delo

Navedla je primerjavo, v kateri so zajeli 1800 voznikov, starejših od 80 let, najstarejši je imel 96 let, z vozniki, ki so bili aktivni zaposleni ljudje, stari od 18 do 60 let. Pri nalogi, pri kateri so morali v določenem časovnem okviru opraviti čim več nalog, povezanih s hitrim vidnim procesiranjem, so starejši vozniki končali 24 nalog, mlajši pa povprečno 47. Pri drugi nalogi, kjer so morali dokazati, kako znajo vidno skenirati in vzdrževati pozornost, hkrati pa nalogo čim hitreje opraviti, so jo mlajši končali v 44 sekundah, starejši pa v 90 sekundah. Kresova je poudarila, da v motoričnem delu niso zaznali pomembnih razlik: »Zelo pa upade mentalni del. To pomeni, da tam, kjer vozniki vozijo na pamet, ni težav. Težava nastane, ko se zgodi nepredvidljiva situacija in je to treba prepoznati, sprocesirati in se ustrezno odzvati. Tu je že možnost za prometno nesrečo.«

Osvežitvene vožnje

Erik Logar, vodja področja varne mobilnosti v AMZS, opozarja, da imajo nekateri izpit že 50, 60 let, v tem času pa so se spremenili predpisi, drugačna je infrastruktura, pomislite na krožišča, ki mnogim povzročajo težave, drugačna so tudi vozila. Prav zaradi številnih sprememb v AMZS predlagajo redne, obdobne osvežitvene vožnje: »Investicija v osvežitvene vožnje bi se po našem mnenju lahko krila iz državnega proračuna ali zdravstvene blagajne, saj se vsak evro, vložen v preventivo, večkratno povrne.«

Inštruktorji AMZS ugotavljajo, da imajo starejši velikokrat v svojih avtomobilih asistenčne sisteme, a jih ne znajo uporabljati, čeprav bi jim prav ti sistemi lahko precej pomagali pri vožnji. Za starejše je dobra rešitev vožnja z avtomatskim menjalnikom. FOTO: Nejc Fon/Zavarovalnica Triglav

Tovrstne, brezplačne osvežitvene vožnje organizira tudi Javna agencija RS za varnost prometa. Namestnica direktorice Saša Jevšnik Kafol je povedala, da se jih vsako leto udeleži okoli 2000 starejših voznikov, tudi v agenciji si želijo, da bi to bilo sistemsko urejeno. Vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje Manuel Pungertnik je dejal, da so tovrstne osvežitvene vožnje, ki jih za zdaj izvajajo v AMZS z zavarovalnico, in vožnje, ki jih organizira agencija za varnost prometa, »butična proizvodnja«. Dodal je, da se je s starejšimi vozniki treba ukvarjati. Dokler ne bo sistemske rešitve, Pungertnik vsem starejšim voznikom svetuje, da poiščejo možnosti brezplačnih osvežitvenih voženj ali se obrnejo na eno od 135 avtošol v Sloveniji za obnovitvene oziroma kondicijske vožnje.

Skrb za možgane

Vsi starejši vozniki niso slabi in so zelo varni. Težava so tisti, ki se jim zmanjšujejo sposobnosti, pa tega ne prepoznajo, ne regulirajo in imajo premalo vozniških izkušenj, je dejala Kresova. A kot je dejal Logar, nihče ne sme pričakovati, da bo vse življenje lahko za volanom: »Tudi za te, ki ne morejo več voziti, moramo poskrbeti. Predvsem za ljudi s podeželja, kjer ni javnega prevoza. Da to ne bi bilo odvisno le od iznajdljivosti posameznih županov.«

Z osvežitvenimi vožnjami do večje samozavesti

Dokler starejši še lahko vozijo, je prav čim več vožnje najboljše »zdravilo«, je dejala Kresova: »Raziskave kažejo, da tisti, ki veliko vozijo in so veliko vozili, delajo manj napak. Druga stvar pa je, da poskušamo živeti tako, da se čim bolj prilagajamo. Cesta je poligon, kjer se je treba ves čas prilagajati. Za mentalno fleksibilnost, ki se zmanjšuje, največ naredimo, da se učimo čim več novih stvari. Nekdo, ki zna tri, štiri jezike, ni treba, da se uči še petega, ampak da se mogoče raje uči plesati, kar mu je povsem nepoznano. Križanke in sudoku so v redu, ampak ko to enkrat obvladaš, obvladaš. Pa seveda telesna aktivnost, zdravo življenje. Da ne uničuješ svojih možganov.«