Žižek: Trump je z napadom na Zelenskega mafijske metode prenesel v diplomacijo

Srečanje med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim v Ovalni pisarni je postalo simbol nečesa globljega od zgolj napetega diplomatskega incidenta. Slavoj Žižek v svoji analizi za ukrajinski Kyiv Independent trdi, da nismo bili priča običajnemu političnemu pogajanju, temveč smrti diplomacije kot takšne.

To ni bil trenutek nesporazuma ali nenadzorovanega izbruha jeze, temveč prehod iz implicitnega v eksplicitno, iz skritih napetosti v odprto konfrontacijo, ki je na brutalno neposreden način razgalila logiko Trumpove zunanje politike, je dogodek, ki se je zgodil na zadnji dan februarja, komentiral Žižek.

Slovenski filozof je mnenja, da je bilo celotno srečanje vnaprej začrtano kot politični performans, v katerem je moral Zelenski odigrati vlogo šibkega prosjača, Trump pa absolutnega gospodarja situacije. ZDA niso delovale kot tradicionalni zaščitnik šibkejše zaveznice, ampak kot aroganten hegemon, ki od svojega podložnika zahteva brezpogojno ponižnost. Trumpova logika je bila jasna: če želiš pomoč, se moraš zanjo ponižati.

Slovenec v svojem komentarju ne izpostavi le ponižanja Zelenskega, ampak prelom v sami logiki mednarodnih odnosov. Trump je iz Ovalne pisarne odstranil zadnje sledi diplomacije kot civiliziranega procesa, ki temelji na protokolih in vzajemnem spoštovanju, ter ga nadomestil z brutalno logiko mafijskega izsiljevanja.

Zelenski se je moral boriti na dveh frontah: na eni strani zagovarjati Ukrajino in njene pravice, na drugi pa paziti, da ne užali človeka, ki lahko ukine ameriško podporo. FOTO: Saul Loeb/AFP

Kar smo videli v Ovalni pisarni, ni bil običajen politični spor, ampak model, po katerem bo deloval svet, če se ne bo ubranil Trumpove logike moči, je prepričan Žižek.

Mafijski način diplomacije: Plačaj ali izgini

Eden od ključnih Žižkovih poudarkov je, da je Trumpova zunanja politika prevzela model mafijskega delovanja, kjer močnejši vsili svojo voljo šibkejšemu. Opozarja pa tudi, da Trump ni človek načel ali vrednot, ampak igralec, ki spreminja politiko v tržnico izsiljevanja.

Žižek poudarja, da gre za čisti ekonomski izsiljevalski model, kjer pomoč ni več stvar moralne obveznosti ali strateške odgovornosti, temveč postane trgovina, v kateri mora šibkejša stran plačati za preživetje. Ko je Trump zahteval, da Ukrajina preda določene naravne vire ameriškim podjetjem v zameno za varnostna zagotovila, je postalo jasno, da ZDA ne obravnavajo Ukrajine kot zaveznika, ampak kot 'plen', ki ga je treba izkoristiti.

Tukaj Žižek vidi prehod iz starega svetovnega reda, kjer so veljala pravila in pogodbe, v nov red, kjer sta edina valuta moč in podreditev.

Spoštovanje, ki ga ne more izkazati, in vojna, ki se ji ne more izogniti

Žižek opozarja, da Zelenski ne bi smel biti kritiziran zaradi svojega obnašanja na srečanju s Trumpom – nasprotno, njegov položaj bi moral biti razumljen kot tragičen paradoks, ki popolnoma razkriva nesorazmerje moči v današnjem svetu. Ukrajinski predsednik je moral združiti obrambo lastnih interesov z neizogibnim poniževanjem pred Trumpom, človekom, ki odkrito simpatizira z ruskimi vojaškimi cilji in ima moč, da usodno vpliva na prihodnost Ukrajine.

Žižek vidi prehod iz starega svetovnega reda, kjer so veljala pravila in pogodbe, v nov red, kjer sta edina valuta moč in podreditev.  FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Trumpova trditev, da Zelenski noče premirja, ampak želi nadaljevati vojno, je v Žižkovih očeh očitna laž. Seveda si Zelenski želi miru, toda mir, ki bi bil le začasna prekinitev vojne, po kateri bi se Rusija lahko vojaško reorganizirala in nato ponovno napadla, ni resničen mir – to bi bila zgolj vojna, ki bi se nadaljevala z 'miroljubnimi sredstvi'.

Tu Žižek uporabi slavno maksimo Carla von Clausewitza, ki je vojno opisal kot nadaljevanje politike z drugimi sredstvi. Če upoštevamo to definicijo, potem bi takšno premirje pomenilo nadaljevanje vojne z iluzijo miru.

Zelenski proti ciničnim metaforam moči

Posebej pomenljiv trenutek srečanja je bil, ko je Trump Ukrajino primerjal z igralcem, ki v rokah nima dobrih kart. S tem je hotel nakazati, da Zelenski nima pravice do postavljanja pogojev, saj preprosto ni dovolj močan v primerjavi z Rusijo. Zelenski pa je odgovoril: »Kart ne igram.«

Žižek opozarja, da je ta izjava veliko globlja, kot se zdi na prvi pogled. Ukrajinski predsednik je s tem odločno zavrnil Trumpovo logiko igre moči, kjer zmaga tisti, ki ima boljše karte, ne glede na to, iz katerega rokava jih je izvlekel. Za Ukrajino to ni igra – gre za preživetje.

Ko je Trump Zelenskemu očital pomanjkanje spoštovanja, je ukrajinski predsednik moral ponavljati svojo hvaležnost, da bi zadovoljil ameriškega predsednika. FOTO: Saul Loeb/AFP

Tu Žižek potegne vzporednico z judovsko situacijo v nacistični Nemčiji pred drugo svetovno vojno. Judje po letu 1938 niso imeli dobrih »kart« v rokah. Toda ali bi jim takrat smeli reči: »Oprostite, vaše karte so slabe, zato ne moremo pomagati – če vas podpreti pomeni tvegati svetovno vojno, potem se raje ne bomo vmešavali?«

Trumpovo stališče je nevarno, ker implicira, da morajo države, ki se znajdejo v eksistencialni nevarnosti, najprej dokazati svojo koristnost za močnejše zaveznike, preden si zaslužijo podporo. Žižek opozarja, da je ta mračna logika preračunljivega realizma že večkrat v zgodovini vodila v katastrofe.

Prisila hvaležnosti

Po srečanju je Zelenski na omrežju X (twitter) objavil kratek zapis:

Ko je Trump Zelenskemu očital pomanjkanje spoštovanja, je ukrajinski predsednik moral ponavljati svojo hvaležnost, da bi zadovoljil ameriškega predsednika. To ponavljanje je postalo skoraj kompulzivno, kot refleks podrejene države, ki poskuša pomiriti kapricioznega zaščitnika.

»Je bilo to zahvaljevanje odraz resnične hvaležnosti ali sarkastična gesta ironije – bodisi namerna bodisi podzavestna?« nadaljuje Žižek in nadaljuje z retoričnim vprašanjem, zakaj morajo šibkejše države vedno znova dokazovati svojo hvaležnost, medtem ko se močnejši akterji nikoli ne opravičijo za svojo politiko moči.

Evropa kot naslednja žrtev Trumpove politike

Žižek postavlja še bolj provokativno vprašanje: Če je Trump pripravljen tako ravnati z Ukrajino, ki se bori za svoj obstoj, kaj bo šele s svojo dolgoletno zaveznico, Evropo?

Evropa se ne sme slepiti, da bo Trump z njo ravnal drugače. Že v svojem prvem mandatu je pokazal odprto sovražnost do Evropske unije, ki jo je označil za trgovskega sovražnika ZDA, in grozil z izstopom iz Nata, če Evropa ne bo sprejela njegovih pogojev. Vrnitev Trumpa na oblast pomeni, da bo Evropa soočena z isto logiko kot Ukrajina: prilagodi se ali pa se pripravi na posledice.

Evropska unija, ki se je doslej zanašala na ameriško zaščito in trgovinske povezave, bo morala hitro prepoznati novo realnost. Če bo ostala pasivna, bo končala v istem položaju kot Ukrajina – kot talec ameriških interesov, brez suverenosti in brez moči pri odločanju o svoji prihodnosti, je prepričan Žižek.

Evropska unija, ki se je doslej zanašala na ameriško zaščito in trgovinske povezave, bo morala hitro prepoznati novo realnost. Če bo ostala pasivna, bo končala v istem položaju kot Ukrajina – kot talec ameriških interesov. FOTO: Justin Tallis/AFP

Sam vidi dve možni poti za Evropo. Prva je podreditev, ki bi pomenila popolno gospodarsko in politično odvisnost od ZDA. Druga pa je gradnja neodvisne evropske strategije, ki bi EU omogočila geopolitično avtonomijo in zmanjšanje ameriškega vpliva. To bi zahtevalo radikalne korake, kot so:

- vzpostavitev lastne obrambne politike, neodvisne od Nata,

- vzpostavitev novih trgovinskih zavezništev s Kitajsko, Indijo in Latinsko Ameriko,

- prekinitev odvisnosti od ameriških finančnih institucij in dolarja.

Evropa se ne sme slepiti, da bo Trump z njo ravnal drugače. FOTO: Saul Loeb/AFP

Trump kot simptom nove politične realnosti

Žižek poudarja, da Trump ni anomalija, ampak simptom globljega procesa, v katerem postaja svet vse bolj arhaičen, surov in brutalen.

Svet se premika v smer, kjer ni več prostora za dogovore in spoštovanje. Trump ponuja svet, kjer bodo pravila določali samo tisti, ki imajo največjo moč.

Trumpova trditev, da Zelenski noče premirja, ampak želi nadaljevati vojno, je v Žižkovih očeh očitna laž.  FOTO: Oleksandr Gimanov/AFP

S tem Žižek opozarja, da se bo svet moral odločiti: ali bo sprejel Trumpovo mafijsko logiko moči ali pa bo začel graditi alternativo, kjer bo diplomacija znova temeljila na enakopravnosti in dogovorih, kot je to bilo v preteklosti. Zdi se, da je slovenski filozof v tem primeru vse prej kot optimist.