Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Gostujoče pero

(KOMENTAR) Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja in sodno varstvo

V morebitnem novem predlogu zakona naj zaostrijo pogoje za pravico do PPKŽ. Uravnotežiti je treba pacientove subjektivne občutke z objektivnimi merili.
Primeri, kjer je pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ugodeno, se bodo izognili sodni kontroli. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Primeri, kjer je pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ugodeno, se bodo izognili sodni kontroli. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Franc Testen
2. 7. 2024 | 05:00
2. 7. 2024 | 08:53
7:53

V nadaljevanju preberite:

Najprej moram razkriti, da sem na referendumu glasoval proti ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ). Za ureditev te pravice in proti njej so bili v javni razpravi izraženi številni tehtni argumenti. Tu jih ne ponavljam in se tudi ne opredeljujem do njih. Poseg v življenje je zame še vedno tabu. Četudi pogosto negativno razumljen, tabu po svoji psihološki naravi ni drugega kot Kantov kategorični imperativ, ki deluje prisilno in zavrača vse zavestne motivacije (Sigmund Freud: Totem in tabu). Naj se torej zadovoljim s tem, da se poseg tretjih – v tem primeru (celo?) države – v človekovo življenje upira mojemu občutku za to, kar je prav. Zavedam se, da to ni argument, toda osebna moralna stališča ne potrebujejo argumentov. Notranji razsodnik ne piše obrazložitev.

Ne glede na takšno strogo osebno stališče pa spoštujem stališča tistih, ki čutijo drugače.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine