Referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni neustaven

Ustavno sodišče je s petimi glasovi proti trem (Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli) zavrnilo zatrjevanja poslancev SDS in NSi, da je posvetovalni referendum o zakonski ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nasprotju z ustavo. 

Ne da bi se spuščali v vprašanje, ali so ustavne določbe, ki govorijo o nedotakljivosti človekovega življenja (17. člena ustave), pravici do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen ustave) ter varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen ustave) lahko merilo presoje ustavnosti izpodbijanega odloka oziroma referendumskega vprašanja, ustavni sodniki ocenjujejo, da so ti očitki neutemeljeni. Predlagatelj jih namreč usmerja proti neobstoječi zakonski ureditvi, ki bo morda sprejeta na podlagi referendumskega izida.

»Z očitki o protiustavnosti neobstoječe zakonske ureditve (o kateri še ni jasno, ali sploh bo sprejeta, in če bo, kakšna bo) predlagatelj ne more utemeljiti protiustavnosti referendumskega vprašanja,« so izpostavili v odločbi. 

Prav tako so zavrnili tudi navedbe predlagateljev, poslancev SDS in NSi, da je vprašanje na posvetovalnem referendumu premalo jasno, zaradi česar je lahko vsebina bodoče zakonske ureditve, ki bi bila sprejeta na podlagi izida posvetovalnega referenduma, zelo različna.

Ustavni sodniki so namreč poudarili, da iz nobene ustavne določbe ne izhaja zahteva, da bi morala biti že iz referendumskega vprašanja razvidna konkretna bodoča zakonska ureditev, v zvezi s katero je razpisan posvetovalni referendum. Državni zbor je pri uporabi posvetovalnega referenduma kot pri oblikovanju referendumskega vprašanja po njihovih navedbah precej svoboden.

»Če zakonodajalec referendumsko vprašanje oblikuje splošno, tvega, da bo referendumski izid nejasen, zaradi česar bo otežena realizacija referendumskega izida v skladu z resnično (pravo) voljo volivcev. Morebitna sankcija za nespoštovanje (neupoštevanje) prave volje volivcev je lahko le politična (izguba legitimnosti odločitve zakonodajalca). Vendar pa neupoštevanje prave volje volivcev lahko povzroči, da je zakon, ki (in če) je sprejet na podlagi nejasnega predhodnega referendumskega izida oziroma ni v skladu z večinsko voljo volivcev, podvržen naknadnemu zakonodajnemu referendumu, ki je zavezujoč, in tudi presoji skladnosti z ustavo pred ustavnim sodiščem,« še opozarjajo. 

Glede sočasne izvedbe posvetovalnega referenduma z evropskimi volitvami pa so se ustavni sodniki že izrekli pri presoji odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o rabi konoplje, kjer prav tako niso ugotovili neustavnosti.