Slovenci odločali na evropskih volitvah in treh referendumih

Nekoliko manj kot 1,7 milijona volilnih upravičencev je odločalo o evropskih poslancih iz Slovenije, ob tokratnih volitvah pa so se izrekli tudi o štirih vprašanjih na treh posvetovalnih referendumih.  

Rezultate spremljamo TUKAJ. 

Med 7. in 19. uro je bilo po Sloveniji odprtih 2981 rednih volišč in 55 tako imenovanih volišč omnia, še 31 volišč so odprli na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v 27 državah. Volivci so med kandidati z 11 list izbirali devet poslancev v evropski parlament. 

Delova analitika: Tudi Janševe poteze so aktivirale taktične volivce

Prvi neuradni izidi referendumskega odločanja bodo znani po 21. uri, na izide volitev poslancev v evropski parlament pa bo treba počakati do 23. ure, ko se zapre zadnje volišče v EU.

Predsednik vlade in prvak Svobode Robert Golob je ob oddaji glasu na volitvah poslancev v evropski parlament in treh posvetovalnih referendumih v Ljubljani dejal, da bo največja zmaga visoka volilna udeležba. »To je tisto, kar največ šteje, vse drugo je volja volivcev, mi jo bomo spoštovali,« je dejal.

Premier je v izjavi po glasovanju pozdravil dosedanjo volilno udeležbo tako na predčasnem glasovanju kot tudi v današnjih dopoldanskih urah. Prepričan je, da to kaže, da se ljudje vse bolj zavedajo, kako pomembne so evropske volitve, kdo Slovenijo predstavlja v evropskem parlamentu, ter da si želijo, da jih tam predstavlja pravi obraz.

FOTO: Voranc Vogel

Ocenil je tudi, da gre tudi pri glasovanju na referendumskem trojčku za pomembna moralno-etična vprašanja. Tako se veseli odgovora volivcev, da bo vladna koalicija v naslednjem letu lahko pripravila ustrezne zakonodajne rešitve. Kljub današnjemu sončnemu vremenu si Golob želi, da bi ljudje v nadaljevanju volilne nedelje še prihajali na volišča in da bi bila volilna udeležba ob koncu dneva temu ustrezno visoka.

Predsednica države Nataša Pirc Musar na volišču. FOTO: Leon Vidic/Delo

Volilna kampanja za evropske volitve je premalo pozornosti namenjala pravim evropskim temam, kljub temu so ljudje vendarle začutili, da je Evropa prostor, v katerega sodimo, je na volilni dan v Radomljah ocenila predsednica republike Nataša Pirc Musar. V smislu napovedi, ki kažejo, da bo volilna udeležba letos 40-odstotna, je izrazila upanje o »še kakšnem odstotku več«.

Skrajna desnica prva v Franciji, Italiji in Avstriji, druga v Nemčiji

V tokratni kampanji pred volitvami v evropski parlament je bilo zaradi »vsiljenih referendumov« manj razprave o tem, kakšno Evropo si želimo, je ob oddaji glasu v izjavi za medije v Šentilju ocenil prvak SDS Janez Janša. Predsednik največje opozicijske stranke v državi je pojasnil, da »je to zdaj postala legitimna praksa in se na to lahko navadimo, lahko se pritožujemo ali pa nam to ni všeč. Nam to ni bilo všeč, ampak to je zdaj dejstvo, kar seveda pomeni, da bo posledično najbrž tudi volilna udeležba v prihodnje višja, kar je kolateralna škoda, ki je dobra,« je dodal. Posledično je bilo v predvolilni kampanji po njegovih besedah manj razprave o tem, kakšno Evropo si želimo v prihodnje. V nekaterih drugih državah članicah EU je bila kampanja resnejša, sploh v večjih državah so se pogovarjali o tem, kam naj gre Evropa, je opozoril.

Janez Janša in njegova žena Urška Bačovnik Janša ob oddaji glasovnic. FOTO: Jože Suhadolnik  

Ko se odločamo, v kakšni Evropi želimo živeti, si želim, da je to Evropa, v kateri se počutimo varne in svobodne, je ob oddaji glasu na volišču v Šentvidu v Ljubljani poudarila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

»Da je to Evropa, kjer se ne bomo počutili same, kjer bomo deležni pomoči ter tudi sami pomoč dajali. Da je to Evropa, kjer ne bomo ločevali ljudi po osebnih lastnostih, na katere ne morejo vplivati, da je to Evropa povezovanja, ne delitev in ne sovraštva. Tega je bilo v zgodovini dovolj,« je opozorila.

O posvetovalnih referendumih, ki potekajo sočasno z evropskimi volitvami, pa je dejala, da gre za pomembna vprašanja ter izrazila upanje, da se bodo »ljudje odločili po svoji vesti«. Želi si, da bi se volja volivcev, ki jo bodo izrazili na današnjih referendumih, uresničila tudi v zakonodajnem postopku, da »se sprejme ustrezna zakonodaja«.

Glede kampanje za volitve v Evropski parlament je ocenila, da se je treba iz vsake nekaj naučiti in to potem uporabiti v naslednji. »Predvsem pa ne more biti samo kampanja tista, ko se ljudem nekaj ali obljublja ali ko se kakšna stvar zgodi,« je izpostavila.

Klakočar Zupančič upa, da se bodo stvari, ki so pomembne za državljane na notranjepolitičnem in zunanjepolitičnem področju, v prihodnje dogajale čez ves mandat, in ne samo v času volilne kampanje. »To ni prav. (...) Izvoljeni smo zato, da delamo ter da delamo dobro za našo državo in tudi za EU, kar pa ne sme biti skoncentrirano samo v času kampanje,« je poudarila.

Tako je svoj glas oddala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Do zaprtja volišč 64 prijav domnevnih kršitev volilnega molka

Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od začetka volilnega molka pred evropskimi volitvami in posvetovalnimi referendumi, ki se je začel v petek opolnoči, do zaprtja volišč ob 19. uri prejela skupaj 64 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka. Inšpektorat RS za notranje zadeve bo obravnaval 17 zadev, za katere obstaja sum kršitve.

Kot so navedli na ministrstvu za notranje zadeve, so za 47 obvestil ugotovili, da se nanašajo na zadeve, ki so že v obravnavi ali pa niso povezane s kršitvami volilnega molka.

Inšpektorat RS za notranje zadeve bo tako na podlagi prejetih obvestil obravnaval 17 zadev, za katere obstaja sum, da gre za kršitev volilnega molka. Največ, več kot polovica obravnavanih zadev se nanaša na domnevne kršitve volilnega molka s spornimi objavami in vsebinami na družbenih omrežjih, so pojasnili.

Na prejšnjih volitvah poslancev v Evropski parlament maja 2019 so v času volilnega molka prejeli 34 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka, na podlagi katerih je bilo uvedenih 15 postopkov o prekršku, so še dodali.

Na zadnjih volitvah poslancev v evropski parlament maja 2019 je dežurna služba prvi dan volilnega molka (sobota) sprejela 18 obvestil, na podlagi katerih je bilo uvedenih šest postopkov o prekršku, kar je enako kot letos.

FOTO: Jože Suhadolnik

Na prejšnjih volitvah leta 2019 je bila udeležba v Sloveniji 29-odstotna, med najnižjimi v sedemindvajseterici. Zadnje ankete so napovedale, da bi tokrat lahko bila višja, na kar naj bi nakazovala tudi udeležba na predčasnih volitvah. V torek, sredo in četrtek je glas že oddalo 3,7 odstotka upravičencev, leta 2019 pa jih je bilo 1,84 odstotka.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Dva imenika in pet glasovnic

Poleg evropskih volitev so danes potekali tudi trije posvetovalni referendumi. Prebivalci so se izrekali o tem, ali so za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ali so za to, da se za volitve poslank in poslancev v državni zbor uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca (kot velja pri evropskih volitvah). Pri tretjem referendumu pa so odgovarjali na dve vprašanji, in sicer, ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in pridelovanje konoplje v medicinske namene ter ali naj dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo.

FOTO: Jože Suhadolnik

FOTO: Leon Vidic/Delo

»Morebitna sankcija za nespoštovanje je lahko le politična, zakonodajalec z neupoštevanjem referendumske volje lahko izgublja svojo legitimnost,« je opozorilo ustavno sodišče. Prav tako rezultat ne nalaga pravic ali obveznosti, te lahko ureja le zakon, če je sprejet na podlagi predhodnega referendumskega izida, o njem pa vseeno lahko poteka naknadni zakonodajni referendum in gre tudi v presojo na ustavno sodišče.