Slovenci podprli uzakonitev pomoči pri končanju življenja

Slovenski državljani, ki so odšli na volišča, so na enem od treh posvetovalnih referendumov odločali tudi o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Čeprav izid posvetovalnega referenduma, kakršen že bo, ni zavezujoč, so zdaj na potezi koalicijske stranke, da ponovno vložijo izboljšani predlog, ki ga je pred letom dni v državni zbor ob podpori pet tisoč podpisov vložilo društvo Srebrna nit. Kot je za Delo pred kratkim izjavil ddr. Andrej Pleterski, eden od avtorjev zakonskega predloga, ki v DZ sicer ni dobil podpore, so obljubo o »izboljšanem predlogu« dali v Gibanju Svoboda. To je skupaj z Levico in SD tudi vložilo predlog za posvetovalni referendum.

Zgodovinski trenutek

Za društvo Srebrna nit je podpora zakonski ureditvi pomoči »zgodovinski trenutek za našo družbo«, saj da to pomeni tudi »temeljno pravico vsakega posameznika, da svobodno odloča o svojem življenju in smrti«.

Andrej Pleterski FOTO: Matej Družnik/Delo

Tistim, ki so glasovali proti, sporočajo, »da se njihovo življenje zaradi uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne bo obrnilo na slabše, ampak na bolje«. »Nova zakonodaja jim bo utrdila pravico do naravnega konca življenja, ki je sedanja ne zagotavlja,« dodajajo v prepričanju, da bo »večinska volja na referendumu uzakonila pravico vsakega posameznika, da živi in umre v skladu s svojimi prepričanji in željami«. Izid referenduma daje zakonodajalcu po njihovem »jasen signal, naj čim prej uzakoni pravico do prostovoljnega končanja življenja, ki bo preprečevala nepotrebno trpljenje, ne da bi pri tem kakorkoli posegala v pravni ali dejanski položaj tistih, ki se z zdravniško pomočjo pri končanju življenja intimno ne strinjajo«. V Srebrni niti pričakujejo objavo svojega zavrnjenega predloga kot zakonskega osnutka, na katerega bo mogoče dajati pripombe za izboljšave v javni obravnavi.

Zagovorniki in nasprotniki

Za glasovanje na treh posvetovalnih referendumih je v volilnih imenikih sicer vpisan 1.692.301 volilni upravičenec, od tega ima 1.582.621 volivk in volivcev stalno prebivališče v Sloveniji, 109.680 pa v tujini.

Kampanjo pred posvetovalnim referendumom o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je prijavilo 17 organizatorjev: deset političnih strank, šest pravnih in ena fizična oseba. Sedem od njih jih nasprotuje pomoči.

Dilema pomagati pri prostovoljnem končanju življenja ali ne je dodobra razdelila Slovence in politiko. SDS in NSi sta sicer neuspešno vložili celo zahtevi za ustavno presojo odloka o omenjenem referendumu. 

Tako v Zdravniški zbornici kot v Slovenskem zdravniškem društvu so bili proti predlogu zakona. Sklicujejo se na ustavno nedotakljivost človeškega življenja in na to, da »sodelovanje ali uboj bolnika ne pritiče zdravniškemu poklicu«. Poleg tega bi morala država po njihovem okrepiti paliativno oskrbo. Zlasti kritična je bila komisija za medicinsko etiko. 

Zdravniška zbornica Slovenije FOTO: Jure Eržen/Delo

Zdravniška zbornica Slovenije bo še naprej opozarjala na velike spremembe v odnosu do bolezni, življenja in sočloveka, ki bi jih tak zakon prinesel, so izjavili po delnih rezultatih referenduma. Odločno bodo nasprotovali kakršnikoli prisili zdravnikov v izvajanje evtanazije, pravijo, saj »nikakor ne more biti poklicna dolžnost zdravnikov, medicinskih sester, farmacevtov ali kogarkoli, da sodeluje pri evtanaziji«. Poslanstvo zdravniškega poklica je zdravljenje, ohranjanje življenja in njegove kakovosti v partnerstvu s pacientom, dodajajo.

O predlogu zakona, ki so ga poslanci državnega zbora z veliko večino ocenili kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo, pa menijo, da je bil problematičen zaradi »širokega nabora možnih stanj, pri katerih je dopustno prostovoljno končanje življenja in je s subjektivnim konceptom trpljenja široko dopuščal evtanazijo in pomoč pri samomoru«.

Zdravniška zbornica svari pred neenakostjo pri dostopu do primerne paliativne oskrbe, ki v Sloveniji ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Paliativna oskrba bi morala biti po njihovem ena temeljnih skrbi starajoče se družbe in je jasen pokazatelj razvitosti države in zrelosti družbe v odnosu do umiranja.

Zdravniško društvo Slovenije FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

V Slovenskem zdravniškem društvu menijo, da »sprejetje zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) poleg možnosti evtanazije prinaša v družbo tudi številne spremembe, saj se z možnostjo evtanazije spremeni tudi miselnosti prebivalcev«.

Ob neurejeni paliativni oskrbi, pojasnjujejo, »naraste družbena neobčutljivost, poslabša se družbeni odnos do težko bolnih, starejših, invalidov, ranljivejših in morda tudi vseh tistih, ki se jih želimo znebiti ter predstavljajo breme za družbo ali okolico«. Po njihovem se lahko pojavijo tudi družbene anomalije glede spoštovanja človekovih pravic.

»Na to moramo biti kot družba pripravljeni, saj je izkušenj in analiz, kaj dolgoročno pomeni uvedba evtanazije, še zelo malo,« poudarjajo.

»Poleg tega,« nadaljujejo, »je za zdravnika nedopustno, da bi ubijal, saj po Hipokratovi zaprisegi zdravnik ne sme nikoli ubijati, saj s tem uniči temelj zdravniškega poslanstva in tudi temelj bolnikovega zaupanja. Torej v negotovost postavlja tudi zaupanje bolnika v zdravnika.«

Vprašati se moramo, pravijo v društvu, v kakšni družbi si želimo živeti in ali se s sprejetjem tovrstnega zakona ne oddaljujemo od humanizma, saj da bodo izpostavljene predvsem ranljivejše družbene skupine.

»Zdravnik zdravi in lajša bolnikovo trpljenje, zato je nujno, da se uredi paliativna oskrba neozdravljivo bolnih, s katero bomo izboljšali kvaliteto življenja njih in njihovih svojcev,« so zaključili svojo izjavo v Slovenskem zdravniškem društvu.

FOTO:  Blaž Samec/Delo

Da smo Slovenci ob »borni« volilni udeležbi s »tesno večino izglasovali nasvet vladajočim, naj nadaljujejo pot po pogubni poti, ki so jo narodu začrtali s predlogom in podporo zakonu, ki bi uvedel možnost predčasnega končanja življenja ranljivih in bolnih«, se je na izid referenduma v imenu Slovenske škofovske konference (SŠK) za Delo odzval njen tiskovni predstavnik dr. Gabriel Kavčič.

Gre za poskus uvedbe nove družbene ureditve, v kateri bodo na dolgi rok vedno bolj cenjeni zdravje, mladost in predvsem produktivnost, na stran pa bodo postavljeni vsi ranljivi in bolni, je dodal.

Rezultat seveda ni razveseljiv, še pravijo v SŠK: v prid predčasnega povzročanja smrti se je izrekla manjšina, za večino pa ni jasno, kaj si o tem vprašanju misli.

»Ostajamo trdni podporniki svetosti življenja in nasprotniki počasnega uvajanja pasivne prisile k samomoru, ki bo nujna posledica uzakonjenja asistiranega samomora ter evtanazije,« so še navedli in se zavzeli za »boljše zdravstvo, boljšo paliativno nego, več družbene solidarnosti in več krščanskega razumevanja dragocenosti vsakega človeškega življenja«.

Referendumsko vprašanje

To se je glasilo: Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja? Glede na Medianino merjenje »utripa«, ki ga je za Delo izvedla med 3. in 5. junijem, se je za zakon izreklo 58 odstotkov anketiranih, dobra tretjina jih je bila proti, približno desetina pa o tem bodisi nima mnenja bodisi ne želi odgovoriti. Če upoštevamo le opredeljene, se delež podpornikov zviša na 64 odstotkov, nasprotnikov pa na 36 odstotkov. Zakonski ureditvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so sicer nadpovprečno naklonjeni volivci Levice (97 odstotkov), SD (92 odstotkov) in Gibanja Svoboda (89 odstotkov) ter vprašanih v starostni skupini od 35 do 44 let (80 odstotkov), je še pokazala Medianina raziskava.

Odzivi političnih strank

Glede opredelitve pri vseh štirih referendumskih vprašanjih v NSi upajo, da so njihova sporočila v zvezi s tem prišla do volivk in volivcev in se bodo odrazila tudi v rezultatih glasovanja. Janez Cigler Kralj, podpredsednik NSi, je dejal: »Bomo videli, kakšni bodo rezultati pri referendumskem vprašanju glede pomoči pri končanju življenja, ko bo preštetih še malo več glasovnic. Upamo, da so naša sporočila v tej kampanji prišla do ljudi in se bodo odrazila tudi pri rezultatih.«

V NSi so bili pri vseh referendumskih vprašanjih proti. »Opozarjali smo vlado Roberta Goloba, da ni korektno, da se s temi tremi temami in štirimi referendumskimi vprašanji pravzaprav ugrabi in pokrije pomembne teme, ki bi jih morali pokriti med kampanjo za evropske volitve. Predlagali smo, da se pogovarjamo o urejanju migracij, o tem, kakšen zeleni prehod želimo in kakšen naj bo naš način življenja v Evropi v bodoče. Namesto tega smo se žal morali ukvarjati s tremi notranjepolitičnimi temami, ki s temi evropskimi vprašanji nimajo veliko skupnega.«

Predsednik njihove stranke Matej Tonin je predlagal superreferendumski dan, da bi se vsi referendumi izvedli skupaj z referendumom o drugem bloku elektrarne. »Zdaj so bili referendumi izvedeni, povzročili so nemalo organizacijskih težav. V NSi smo pozvali volivce, da z glasom štirikrat proti tudi dajo signal vladi Roberta Goloba, da ne sprejema takih preigravanj z voljo ljudi,« je bil kritičen Cigler Kralj.

Matej Tonin, prvi mož NSi, se strinja: »Če kaj, so ti referendumi pokazali, da ni nekega širšega družbenega konsenza, ki bi ga veljalo imeti pri urejanju tako občutljivih vprašanj. Upam, da bo tudi koalicija razumela, da pri teh rezultatih ne more nihče razglasiti zmage in nihče ne more biti razglašen za poraženca. Predvsem je zdaj na tej točki treba trezen premislek in potegniti zavoro pri zakonskem urejanju teh vprašanj, ki so bili na referendumih izpostavljeni. Očitno je, da nekega širšega družbenega konsenza ni.«

Luka Mesec iz Levice je poudaril, da so osnutki zakonov glede vseh štirih referendumskih vprašanj že več let v razpravi. »Zdaj bo treba zbrati še parlamentarno večino, da jih podpremo,« je napovedal.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič, SD, je še pred uradnimi dokončnimi rezultati dejala, da bodo vsekakor upoštevali željo volivcev: »Ko bodo znani dokončni rezultati, se mora koalicija odločiti, kako potem z zakoni naprej.«

Koalicija bi morala ne glede na izid upočasniti zadeve in se posvetovati s stroko, meni Jelka Godec iz SDS. To področje potrebuje širšo razpravo, je prepričana. Rezultat pa kaže, da ljudje niso povsem odločeni in da je res treba upoštevati strokovna mnenja.