Zelenski pokleknil pred ameriškimi pogoji

»Moja ekipa in jaz smo pripravljeni na prizadevanja za trajni mir pod močnim vodstvom predsednika Trumpa,« je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izrazil pripravljenosti na čim prejšnjo vrnitev za pogajalsko mizo »za približanje trajnemu miru«. Nihče si tega ne želi bolj od Ukrajincev, je sporočil na družbenem omrežju x in obžaloval petkovo srečanje v Beli hiši, »ki ni šlo, kot bi moralo iti«.

Viharno petkovo srečanje v Beli hiši se je končalo s predčasnim odhodom ukrajinskega predsednika.  Foto: Brian Snyder/Reuters

Donald Trump in njegov podpredsednik J.D.Vance sta Zelenskega v petek po prepiru pred kamerami odslovila iz Bele hiše, po nezaslišani epizodi pa sta ponovila pripravljenost na sporazum z Ukrajino o skupnem izkoriščanju tamkajšnjih redkih kovin. Po podpredsednikovem mnenju je vloga ZDA v »gospodarskem vzponu ukrajinske prihodnosti« veliko boljša varnostna garancija od dvajset tisoč vojakov kakšne naključne države, ki že trideset ali štirideset let ni bojevala vojne. »Upanje ni strategija za mir v Ukrajini. Edina oseba v mestu, ki ima strategijo, je videti predsednik Donald J. Trump.«

Ameriški podpredsednik J.D. Vance se je razjezil zaradi po njegovem mnenju nespoštljivega odnosa ukrajinskega predsednika. Foto: Chip Somodevilla Getty Images Via Afp

Trump je sinoči ustavil vso vojaško pomoč Ukrajini do presoje, da so ukrajinski voditelji »zavezani miru«. Po petkovem srečanju, med katerim je Zelenski njemu in Vanceu ves čas ugovarjal in skakal v besedo, je republikanski predsednik na svojem družbenem omrežju Truth Social pisal o neverjetnih stvareh, ki se pokažejo skozi čustva: »Pokazal je nespoštovanje do Združenih držav Amerike in ovalne pisarne. Lahko se vrne, ko bo pripravljen na mir.«

Zelenski se je zagovarjal, da je hotel le predstaviti stališča svoje države in je Vanceu med drugim očital, da še ni obiskal Ukrajine. Ameriška voditelja pa sta poudarjala domnevnega 1,5 milijona žrtev na obeh straneh in ponavljala, da želita le končati morijo. Sporazum o skupnem izkoriščanju ukrajinskih redkih kovin je po njunem prepričanju le pravičen po 350 milijardah ameriških dolarjev tej državi, ne bi hotela, da njihovo izkoriščanje prevzame Kitajska ali kdo drug.

Spomenik padlim ukrajinskim vojakom v Kijevu.  Foto: Roman Pilipey/Afp

Nekateri oporekajo takšnim številkam, prejšnji demokratski predsednik Joe Biden pa neznanskega denarja vendarle ni posojal, kot je bolj običajno v takšnih primerih, ampak podarjal. Ameriški republikanci verjamejo, da je Zelenskemu takšna radodarnost stopila v glavo, poleg tega pa naj bi ga naščuvali demokratski in nekateri republikanski kongresniki, s katerimi se je v petek srečal tik pred odhodom v Belo hišo. Ukrajinski predsednik je še med zadnjo predvolilno kampanjo nastopal z demokrati, za ameriške konservativce pa je še bolj sporna njegova vloga v obračunavanjih s Trumpom v njegovem prvem mandatu v Beli hiši.

»V resnici cenimo ameriško pomoč pri ohranjanju ukrajinske suverenosti in neodvisnosti,« je Zelenski zagotovil danes. »In spomnimo se trenutka sprememb, ko je predsednik Trump Ukrajini zagotovil javeline. Hvaležni smo za to.« Trump je v prvem mandatu prekinil s politiko demokratskega predhodnika Baracka Obama, da žrtvi ruske agresije pošiljajo le nevojaško opremo, in njegovo protitankovsko orožje je Ukrajincem pomagalo pri obranitvi pred zasedbo Kijeva v prvih tednih in mesecih ruskega napada.

Raytheonovi izstrelki javelin, ki jih je Trump v prvem mandatu pošiljal Ukrajini. Foto: Nathan Howard/Reuters

Zdaj je ukrajinski predsednik pripravljen na hitro končanje vojne z izpustitvijo zapornikov in takojšnjega premirja v zraku ter na morju, »če bo Rusija storila enako«. Zatem se lahko po njegovem mnenju hitro pomikajo skozi naslednje stopnje in delujejo skupaj z ZDA za dogovor o močnem končnem sporazumu. Trump je že prej omenjal, da bi se morala Ukrajina sprijazniti z izgubo dela mednarodno priznanega ozemlja, a je govoril tudi o ruski vrnitvi delov zasedenega ozemlja v zameno za mir. Ni pojasnil, za katera ozemlja naj bi šlo. Njegov tesni sodelavec Elon Musk je že pred časom predlagal volitve pod nadzorom Združenih narodov na ozemljih, ki jih je zasedla Rusija. 

Kitajski predsednik Xi Jinping in ruski Vladimir Putin. Foto: Noel Celis Afp

Na svetovnem nivoju ukrajinske krize pa je zdaj bolj ali manj jasno, da Trump poskuša z roko sprave napadalcu Vladimirju Putinu Rusijo odtrgati od sedanje azijske zaveznice Kitajske. ZDA azijsko velikanko vidijo kot največjo grožnjo sebi in svetovnemu miru. Podpredsednik Vance je v minulih dneh pisal o grenki ironiji, da so isti ljudje, ki zdaj zahtevajo stalne pošiljke orožja Ukrajini, podpirali deindustrializacijo Amerike. Oboroževanje Ukrajine je izpraznilo tudi mnoge ameriške vojaške arzenale.

Poskus ponovne industrializacije Amerike

V poskusu ponovne industrializacije so danes začele veljati 25-odstotne kazenske carine za ves uvoz v ZDA iz Mehike in Kanade. »Avtomobilske in druge tovarne bodo morali graditi v ZDA, da se bodo izognili carinam,« je republikanski predsednik pojasnil zavzemanje za ameriški delavski razred. Trump je načrtoval tudi dodatnih deset odstotkov carin na vse kitajske izdelke, vse omenjene države pa napovedujejo recipročne odgovore ali še kaj hujšega.

Kanadski premier Justin Trudeau ZDA grozi z odgovarjajočimi kazenskimi carinami. Foto: Dave Chan/Afp

Najglasneje so se razjezili predstavniki Kanade, ki jo Trump zaradi odvisnosti od izvoza v ZDA zmerja z 51- zvezno državo. »Čeprav ste zelo pametni, je to zelo neumna stvar,« je premier v odhajanju Justin Trudeau obsodil ameriške carine in napovedal odgovarjajoče kanadske na ameriške izdelke. Premier kanadske province Ontario Doug Ford je že napovedal povračilne ukrepe – »z nasmehom na obrazu«, vključno s podražitvijo energije, ki jo izvažajo v ZDA. »Odvisni so od naše energije, mora jih zaboleti. Če nas hočejo udariti, jih bomo mi z dvakratno močjo.« Razen Teksasa so električna omrežja vseh ameriških zveznih držav povezana s kanadskimi, še posebej so od tamkajšnje energije odvisne zvezne države New York, Michigan in Minnesota.

Trump je načrtoval tudi dodatnih deset odstotkov carin na vse kitajske izdelke, vse omenjene in najznamenitejši ameriški investitor Warren Buffett je njegove akcije označil za »neke vrste vojno napoved«. Prvi republikanec je Kanadi in drugim že zagrozil s podvojitvijo svojih kazenskih carin, če bodo odgovorile s svojimi, in spomnil, da s proizvodnjo v ZDA ne bo nobenih carin: »Avtomobilske in druge tovarne bodo morali graditi v ZDA, da se bodo izognili carinam.«

Najznamenitejši ameriški investitor Warren Buffett ob Trumpovih kazenskih carinah govori o neke vrste vojni napovedi.  Foto: Brendan Mcdermid/Reuters

Republikanski predsednik bo tudi na nocojšnjem nastopu v kongresu poudaril zavzemanje za ameriški delavski razred, nosilna tema njegova nastopa pa bo obnovitev ameriških sanj. Po nekaterih statistikah se proizvodnja v ZDA že drugi mesec povečuje, Trump pa je v ponedeljek naznanil tudi najmanj sto milijard dolarjev vredno investicijo tajvanskega proizvajalca polprevodnikov TSMC v ZDA. Družba Taiwan Semiconductor Manufacturing Co. bo razširila že obstoječe tovarne v Arizoni »in ustvarjala številna dobro plačana delovna mesta«, kot so sporočili javnosti. Trump je na novembrskih volitvah zmagal prav z obljubo vračanja proizvodnje domov.

Na podobne ukrepe bi se morala najbrž pripraviti tudi Evropska unija, ki ima z ZDA visoke trgovinske presežke - če se ne bo želela pridružiti Indiji in Japonski, ki že soglašata z novimi trgovinskimi pogajanji z ZDA.