
Neomejen dostop | že od 14,99€
Ameriški predsednik Donald Trump je ustavil vso vojaško pomoč Ukrajini, so nekaterim ameriškim medijem sporočili neimenovani viri v Beli hiši. Po teh informacijah gre za začasen ukrep, ki naj bi trajal do predsednikove presoje, da so ukrajinski voditelji »zavezani miru«.
Na spletni strani State Departmenta so 20. januarja ocenjevali, da so po ruskem napadu Ukrajini zagotovili skoraj 66 milijard dolarjev. Na zadnji dan predsedovanja demokrata Joeja Bidna so tudi pisali, da ZDA, njihovi zavezniki in partnerji po vsem svetu združeno podpirajo Ukrajini v njenem odgovoru na rusko načrtovano, neizzvano in nepravično vojno: »ZDA ponovno poudarjajo neomajno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine v mednarodno prepoznanih mejah vključno s teritorialnimi vodami.« Omenjali so tudi nezakonito zasedbo Krima leta 2014.
Kritiki pa so Bidnovi administraciji očitali pomoč le za preprečevanje poraza in ne za vojaško zmago, in res ukrajinska vojska na frontah že nekaj časa ne dosega uspehov. Po prepričanju predsednika Trumpa se je vojna spremenila v nesmiselno pobijanje v slogu prve svetovne z domnevno 1,5 milijona žrtvami na obeh straneh. Republikanski prvak je sprožil pobudo za njeno končanje s sporazumom s Kijevom za skupno izkoriščanje ukrajinskih bogastev redkih kovin v njenem središču. Ukrajinci naj bi tako poplačali stotine milijard dolarjev, ki so jih po njegovih ocenah podarile ZDA, ter dobili svojevrstno varnostno zagotovilo v času, ko državo v vojni z jedrsko velesilo le redki resno vidijo v zahodni vojaški zvezi Nato.
Trump roko ponuja tudi Rusiji in zagotavlja, da s tem preprečuje morebitno tretjo svetovno vojno. Predsednika Vladimirja Putina bi rad odtrgal od sedanje azijske zaveznice Kitajske, ki jo v ZDA vidijo za največjo grožnjo sebi in svetovnemu miru. Ukrajina bi se morala po teh scenarijih sprijazniti z izgubo dela mednarodno priznanega ozemlja, pa čeprav je Trump govoril tudi o ruski vrnitvi delov zasedenega ozemlja v zameno za mir. Ni pojasnil, za katera ozemlja naj bi šlo.
S takšnimi predlogi je močno razjezil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je v petek prišel v Belo hišo na podpis sporazuma o skupnem izkoriščanju redkih kovin, a je pred kamerami ugovarjal gostitelju in mu skakal v besedo. Pospremili so ga ven. Zelenski se ni opravičil, zato je bilo samo vprašanje, kdaj bo Trump potegnil naslednje poteze.
Začasna ustavitev vojaške pomoči Ukrajini pa morda ni zadnja. Trumpov tesni sodelavec Elon Musk že omenja izstop ZDA in vojaške zveze Nato, kar bi Putina morda približalo pogosto izraženim željam za vrnitev sovjetskega in carskega vpliva v Evropi.
V še enem primeru doktrine »najprej Amerika« so danes začele veljati 25 odstotne kazenske carine za ves uvoz v ZDA iz Mehike in Kanade. »Avtomobilske in druge tovarne bodo morali graditi v ZDA, da se bodo izognili carinam,« je republikanski predsednik pojasnil zavzemanje za ameriški delavski razred. Trump je načrtoval tudi dodatnih deset odstotkov carin na vse kitajske izdelke. Na podobne ukrepe bi se morala najbrž pripraviti tudi Evropska unija, ki ima z ZDA visoke trgovinske presežke.
Premier kanadske province Ontario Doug Ford je že napovedal povračilne ukrepe - »z nasmehom na obrazu«, vključno s podražitvijo energije, ki jo izvažajo v ZDA. »Odvisni so od naše energije, mora jih zaboleti. Če nas hočejo udariti, jih bomo mi z dvakratno močjo.« Razen Teksasa so električna omrežja vseh ameriških zveznih držav povezana s kanadskimi, še posebej so od tamkajšnje energije odvisne zvezne države New York, Michigan in Minnesota.
Vrednost borznega indeksa S&P 500 je po Trumpovi naznanitvi kazenskih carin padla za 1,8 odstotka, najznamenitejši ameriški investitor Warren Buffett pa je kazenske carine označil za »neke vrste vojno napoved«.
Po nekaterih statistikah pa se proizvodnja v ZDA že drugi mesec povečuje, Trump je v ponedeljek naznanil tudi najmanj sto milijard dolarjev vredno investicijo tajvanskega proizvajalca polprevodnikov TSMC v ZDA. Družba Taiwan Semiconductor Manufacturing Co. bo razširila že obstoječe tovarne v Arizoni »in ustvarjala številna dobro plačana delovna mesta«, kot so sporočili javnosti. Trump je na novembrskih volitvah zmagal prav z obljubo vračanja proizvodnje domov.
Komentarji