Znani in manj znani kraji za obisk ali vsaj sanjarjenje

Prehod v novo leto je v turizmu zaznamovan z iskanjem ciljev, ki jih je vredno odkriti, pa tudi s sanjarjenjem ali celo novoletnimi obljubami, kam bomo potovali v prihajajočih mesecih. Kot v številnih medijskih hišah smo tudi na Delu pripravili izbor turističnih ciljev, ki jih priporočamo za obisk v letu 2023. Na ta povsem subjektivni seznam smo uvrstili tako kraje, kjer smo se sami potepali, kot tudi tiste, ki bodo zaradi različnih dogodkov v tem letu v ospredju.

Ferski otoki

 Ovčji otoki (beseda Færøerne namreč pomeni prav to) spadajo med najskrivnostnejše in najodročnejše točke v Evropi. Daleč od vsega, tudi od turistov. Ali kakor je napisal naš stalni pisec reportaž Aleš Nosan: »So kraj, kakršnega si iskal. Dobro skrit, njegove skrivnosti in posebnosti so namnožene kakor v mravljišču. To je kraj, kjer zeleni prostori ne izginjajo, kjer Joe iz Nigerije peče nenavadne ferske pice v leseni kolibi v Hvalvíku in Kristina iz Srbije streže v irski gostilni v Tórshavnu.« Med desetimi točkami, ki jih je na otokih, uradno ozemlju Danske, od leta 1948 pa uživajo samoupravo na skoraj vseh področjih, vredno obiskati, je izpostavil kraj Gásadalur na otoku Vágar, Mykines, najlepšo postajo mormonov na Ferskih otokih, klifa Risin in Kellingin, Eiði in z njim najbolj vetrovni stadion na svetu, kitolovsko postajo Við Air, gorski greben Kallurin, plažo in laguno v Saksunu (na fotografiji), prvo podmorsko krožišče na svetu (Eysturoyartunnilin) ... S. B.

Gambija

 Velikost ni vse in geografsko majhna območja se s svojimi naravnimi znamenitostmi marsikdaj izkažejo za privlačnejša od prostranih dežel. Nekaj podobnega je mogoče reči za Gambijo. Najmanjša država celinske Afrike, ki jo z vseh strani objema večji in prepoznavnejši Senegal, je pravzaprav obrežje istoimenskega veletoka. Za polovico Slovenije velika država v kopenskem delu ni širša od 48 kilometrov in brati je, seveda povsem neuradno, da je razdalja od rečne struge do meje na obeh bregovih enaka dometu, ki ga je v času kolonizacije imel britanski ladijski top. Danes na reki, ki izvira v Gvineji in se počasi vali proti Atlantiku, skoraj ni opaziti prometa, kar daje plovbi med mahagonijevci, baobabi in drugim rastjem meditativen pridih, povrhu pa prišlek ne potrebuje veliko sreče, da poleg plejade ptic med vožnjo uzre povodne konje ali šimpanze. Prav tako je v obisk nasmejane obale Afrike, kakor pravijo Gambiji, vredno uvrstiti katero od tamkajšnjih peščenih plaž, denimo Sanyang, in bližnje ribiške vasice. G. Z.

Paksos, Grčija

 Kakor to velja za nič koliko navdihujočih stvari, je tudi nastanek Paksosa menda zakrivila ljubezen. Z malo posplošeno interpretacijo grške mitologije je najmanjši od sedmih osrednjih Jonskih otokov nastal, ko je Pozejdon s trizobom udaril v južni del Krfa, od katerega sta se odluščila Paksos in Antipaksos, s čimer je sebi in ljubljeni Amfitriti uredil spokojno pribežališče. Zeleni otok divjih klifov in turkiznih zalivov se ni izneveril mitu in ostaja priljubljen kraj za iskalce miru ter kot nekakšna strateška zaplata kopnega prestreza obiskovalce bistveno bolj obljudenega Krfa. V primerjavi z večjim bratom je Paksos nekoliko dražji, nemara celo mondenejši, a hkrati bolj obvladljiv, saj je z enega roba otoka na drugega z avtomobilom mogoče priti že v dobrih 20 minutah. In vendar je kljub majhnosti v tem delu Grčije vredno ostati več dni in med drugim obiskati tudi bližnji Antipaksos, ki je ekstrakt vsega, kar premore Paksos. G. Z.

Liverpool, Združeno kraljestvo

 Spomladi bodo oči svetovne in evropske javnosti spet uprte na Otok. Po nedavnem dolgem poslavljanju od priljubljene monarhinje Elizabete II. bodo 6. maja v Westminstrski opatiji v Londonu okronali novega suverena Karla III. Medtem ko bodo v prestolnici sledili natančno določeni koreografiji, bodo 350 kilometrov severneje, v Liverpoolu, potekale generalke in zadnje priprave na 67. Eurosong. Lani drugouvrščeno Združeno kraljestvo bo panevropski glasbeni festival gostilo devetič, prvič v Liverpoolu. Evrovizijsko obdobje – finale bo 13. maja – zaradi zasoljenih cen namestitev verjetno ne bo najboljši čas za obisk pristaniškega mesta, si pa Liverpool zaradi povečane medijske pozornosti tudi v prihodnje lahko obeta več turistov, ki bodo želeli podoživeti beatlemanijo, zgodovino tamkajšnjega nogometnega kluba na stadionu Anfield ali pa obiskati katerega od številnih muzejev oziroma galerij. G. Z.

Zihuatanejo, Mehika

 Zihuatanejo v mehiški zvezni državi Guerrero je bilo nekoč zaspano ribiško mestece, v zadnjih desetletjih pa se je s svojimi naravnimi lepotami, prijetno klimo in gostoljubnimi domačini zasidralo na turistični zemljevid. Zihua, kakor mu ljubkovalno pravijo domačini, je še posebno priljubljeno med severnoameriškimi gosti, ne manjka niti križark, in vendar mu za zdaj v nasprotju z drugimi letovišči, kot sta bližnji Ixtapa ali Acapulco, uspeva ohranjati zgodovinski šarm in za prišleke nadvse privlačen življenjski slog. Zihuatanejo, za katerega so mnogi prvič slišali v filmu Kaznilnica odrešitve, ima slikovite plaže, primerne za deskanje in snorkljanje, prav nič nenavadno pa ni, če boste med sprehodom ob Pacifiku naleteli na želvo, ki napol v transu v peščeno jamo vali jajca. G. Z.

Madrid, Španija

 Španija se redno uvršča med tri najbolj obiskane države na svetu. Za umik iz vremensko manj privilegiranih delov Evrope, dopustovanje ali krajši izlet jo vsako leto izbere več deset milijonov turistov. Med najbolj obljudene spadajo Balearski otoki, Katalonija in Kanarski otoki, manj gostov pa na potovalni seznam uvrsti Madrid. A čeprav je prestolnica, vsaj kar zadeva turizem, v senci drugih delov Španije, je obisk trimilijonskega mesta vedno dobra ideja. Španska metropola je ena najbolj odprtih in liberalnih evropskih prestolnic, kjer ne manjka prvovrstne galerijske in muzejske ponudbe: znameniti Prado, Reina Sofia ali Thyssen-Bornemisza, kakor tudi ne izvrstne kulinarike, prav tako se zdi, da je le malokje mogoče najti več barov na prebivalca kot v Madridu. Vanje je med bivanjem v Španiji pogosto zahajal ameriški nobelovec Ernest Hemingway, ki je zapisal: »Ko spoznaš Madrid, ugotoviš, da je to najbolj špansko mesto med vsemi, da je najprijetnejše za življenje, da ima najbolj prijazne ljudi in da je iz meseca v mesec kraj z najboljšim podnebjem na svetu.« G. Z.

Butan

 Državica s 700.000 prebivalci, stisnjena na pobočjih Himalaje med kitajski Tibet in Indijo, se odpira tujim popotnikom. Lani so nekoliko sprostili vizumski režim, a tudi zasolili ceno bivanja. Navala tako ni pričakovati, že zato, ker pristanek v Paru, na edinem mednarodnem letališču, ni za tiste s slabim srcem. Letalo se v spirali spušča tako blizu pobočij, da se majejo vrhovi dreves. Država ponuja neokrnjeno naravo, čudovite pohodne poti, tisočletno zgodovino, preprosto življenje, svojevrstno arhitekturo ... Ne glede na to, ali se odločite za potovanje med samostani, džongi ali vrhovi vzhodne Himalaje, je Butan tehnološko in ideološko neokrnjen svet. Uživate lahko med čredami jakov ali upate, da boste ugledali rdečega pando. Leta izolacije so globoko verne prebivalce obvarovala pred nekaterimi zahodnimi vrednotami. A prav nič čudno ni, če popotnik za spomin kupi falus. Ta v butanski veji budizma lahko prinaša srečo, bogastvo ali plodnost in z dodano pentljo, ščetinami ali očmi krasi zidove domov, ozaljšane še z zmaji in drugimi mitološkimi bitji. K. L.

Veszprém, Madžarska

 Eno najstarejših mad­žarskih mest je skupaj z regijo Bakony - Blatno jezero letošnja evropska prestolnica kulture. Slavnostni začetek bo 21. in 22. januarja, ko bodo praznovali tudi madžarski dan kulture in 200. obletnico pesnitve Himna pesnika Ferenca Kölcseyja. Otvoritveno slovesnost, ki bo na prizorišču Hangvilla, je zasnoval dobitnik oskarja, filmski režiser in producent Géza M. Tóth. Do konca leta se bo v regiji zvrstilo več kot tri tisoč dogodkov, med zanimivejšimi bo Vesz­prém Blues Festival, za katerega si želijo, da bi postal največja tovrstna prireditev na Madžarskem. Mesto, ki leži približno 15 kilomet­rov severno od Blatnega jezera, ima sicer bogato tradicijo glasbenih festivalov. Leta 2019 je prejelo Unes­cov naziv mesta glasbe, ta čas pa je tudi med nominiranci za evropsko destinacijo leta 2023. S. B.

Miren Kras

 Destinacija, ki se je še pred dobrega pol leta ponašala s svojimi z zelenilom in soncem obdarjenimi kraji, se je poleti spremenila v opustelo in zoglenelo pokrajino. Čez sezono so že naredili križ, potem pa so se kot feniks dvignili iz pepela in našli priložnost v tako imenovanem temačnem turizmu. Doživetja, ki so jih predstavili pod imenom Blišč pogorišč (mednje so uvrstili predvsem varna vodenja in kolesarjenja po pokrajini), so pritegnila toliko obiskovalcev, da so presegli številke iz leta 2019. Pogorišča znova prerašča zelenilo, pokrajino obiskovalci spoznavajo tudi med pogozdovanjem območja, Miren Kras, sicer prejemnik zlatega znaka Slovenia Green Destination, pa se spet razglaša za sanjavo stran Slovenije. Ljubitelje voda vabita Vipava in z njo učna pot, ki vodi ob njej (dolga je 46 kilometrov, poteka pa od izvira v Vipavi do Mirna), razglede je mogoče uloviti s kolesa ali izpred tamkajšnjega pomnika miru Cerje, ki velja za osrednjo znamenitost, ali se potopiti v svet tamkajšnjih jam in rovov iz prve svetovne vojne. S. B

Bohinj

 Kar je za številne Slovence zlasti v času poletne sezone že prav turistično razvpito območje, je za tujce še vedno skriti biser. Bohinj tuji mediji že lep čas uvrščajo na svoje lestvice najbolj zanimivih in zaželenih ciljev, konec minulega leta ga je tudi Svetovna turistična organizacija zapisala na seznam najboljših podeželskih destinacij (Best tourism villages by UNWTO), s čimer je sledil Solčavi in Radovljici. Glavna znamenitost destinacije v osrčju Triglavskega narodnega parka je seveda Bohinjsko jezero in zlasti v zimskem času nad njim Vogel, smučišče, kjer ni dovoljeno zasneževanje. Tamkajšnji vršaci so poleti vabljivi za številne obiskovalce, v teh dneh pa primerni le za tiste, ki so vešči zahtevnih vzponov v zimskih razmerah. V nižinah pa bi težko rekli, da še velja rek »Mi Bohinjci sredi raja – 13 mescou zima traja!«, saj te dni snega ni niti za vzorec. V Bohinju sicer radi omenijo, da so prva destinacija s platinastim nacionalnim znakom zelene sheme Slovenia Green, ter poudarjajo zavezanost trajnostnemu razvoju. Eden glavnih izzivov pri tem ostaja umirjanje prometa. S. B.

Obmejna območja s Hrvaško

 S padcem schengenske meje se bodo lažje povezali tudi turistični kraji na obmejnem območju, obiskovalcem pa bo prihranjeno iskanje dokumentov. Kolesarji so 1. januarja že simbolično proslavili ta prelomni trenutek z brezskrbnim prečkanjem mejnega prehoda Jelšane in kolesarjenjem po cestah skozi Lisac in Brezo, ki sta bila doslej zaprta. Tesnejšega sodelovanja nista napovedali le obmejni občini Ilirska Bistrica in Matulji, temveč se ga veselijo tudi na območjih turističnih destinacij Zeleni Kras in Gorski Kotar. Mi posebej izpostavljamo obmejno pot od Rakitovca prek vasi Brest na Hrvaškem na dobrih tisoč metrov visoko Žbevnico, od tam pa prek Špičastega vrha do Goliča in Lipnika. Izlet je še posebej lep spomladi, ko se razcvetijo narcise. Tam vodi tudi označena srčkova pot – s srci, in ne običajnimi rdeče-belimi markacijami –, za kar je poskrbelo Koronarno društvo Slovenske Istre in Krasa. S. B.

Mura

 Ene največjih pomurskih znamenitosti, plavajočega mlina pri Otoku ljubezni v Ižakovcih, resda ni več, a ostaja Mura, domačini ji pravijo tudi Mö(j)ra ali Mü(j)ra, »čarna« ali čarobna reka. Njeno porečje je vključeno v omrežje Natura 2000, pri Unescu so ji podelili status biosfernega območja kot dela širšega rečnega ekosistema Mure, Drave in Donave. Tam je najti okoli 200 vrst ptic, 600 vrst rastlin, 1200 vrst metuljev in še toliko vrst hroščev, 60 vrst rib, 30 vrst sesalcev, deset vrst plazilcev, 15 vrst dvoživk, 95 vrst polžev in školjk ... Mura je mnogo let omogočala preživetje mlinarjem (nekoč je bilo na njej več kot 90 mlinskih koles), brodarjem, ki so pred postavitvijo mostov prevažali ljudi in blago, »büjrašem«, ki so vzdrževali brežine na sonaravni način, pa tudi kmetom. Danes vozijo po reki dva ali trije brodi, Babičev mlin v Veržeju je edini ohranjeni na desnem bregu, v veliko večjem številu pa lahko obiskovalci lepote te reke občudujejo s koles. S. B.

Dolina Gračinice

 Odgovor na murakamijevsko vprašanje O čem govorim, ko govorim o … pri opisovanju doline reke Gračnice, dokaj globoke zareze v vzhodnem delu Posavskega hribovja, kjer življenje v celoti gravitira na Celje, ni zapleten, a hkrati je. Rečne plaže so obsojene na družbo prijaznih metuljev in radovednih mušic, tam lahko najdemo domnevni grob Veronike Deseniške – pater Karel Gržan ga je odkril v kapeli samostanske cerkve, pripadajoče razvalinam starodavne kartuzijanske opatije v Jurkloštru, poti pa vodijo tudi med gradišča, morda postavljena glede na položaj zvezd na nebu. Besedi domnevno in morda sta pogosti pri raziskovanju tega prostora, toda to je ravno najlepše – iskati tisto, o čemer obstaja dvom –, pa če je to le zapuščena trgovina ob reki ali majhno rumeno zaprašeno poslopje z eno samo sobo, ki velja za najmanjši frizerski salon na svetu. Vse to je Gračnica. In še mnogo več. A. N.