Iskanje nove turistične zgodbe sredi zoglenele narave

Sanjava stran narave, mehko položena čez travnike in zaobljene griče, čisto na zahod, kjer se Slovenija spogleduje z Italijo in morjem. Med zeleno Vipavsko dolino in Krasom, kjer vse diši, po žajblju, borovcih, svežini in miru. To je del podobe, ki so jo v Turizmu Miren-Kostanjevica promovirali zadnja leta. Zdaj je, pravi direktorica zavoda Ariana Suhadolnik, vse to tako rekoč zbrisano. »Spet smo na začetku in poiskati moramo način, kako začeti novo turistično pripoved.« In to v sezoni, ki je nakazovala, da bo odlična.

Večji del požara se je razširil prav na območju občine Miren-Kostanjevica, kar pomeni, da je uničena turistična infrastruktura, ki spodbuja dejavnosti na prostem. »Kot destinacija Miren Kras imamo 70 odstotkov teritorija na Krasu in 30 odstotkov v Vipavski dolini. Kraški del je zdaj skoraj popolnoma uničen,« je povedala Ariana Suhadolnik.

Z njim pa tudi turistična promocija, ki so jo zasnovali pred štirimi leti in temelji na neokrnjeni naravi in trajnosti. »Več kot 90 odstotkov pokrajine je zaradi izjemne biodiverzitete flore in favne pod zaščito Nature 2000, ta ekosistem je zdaj požgan, prav tako območje soške fronte in ostaline prve svetovne vojne, s katerimi je bil povezan glavni del dejavnosti na prostem: pohodništvo, kolesarjenje, konjeniške poti, jamarstvo …« Prizadeta so tudi območja prazgodovinskih gradišč.

Pričakovali rekorde

Miren Kras se je sicer pred tremi leti, ko je prejel zlati znak zelene sheme slovenskega turizma, uvrstil med domače trajnostne destinacije, trikrat zapored je pristal med stotimi najbolj zelenimi turističnimi cilji na svetu, predvsem zaradi narave in pokrajine z nasadi oljk, vinogradi in sadovnjaki. Na območju pogorišča deluje po besedah sogovornice 28 ponudnikov nastanitev, gostincev in drugih, ki so neposredno odvisni od teh naravnih danosti in turizma. »Smo sredi turistične sezone, letos smo glede na rezervacije pričakovali rekorde, celo boljše rezultate kot leta 2019,« je poudarila sogovornica. Takrat so imeli več kot 3000 gostov (1800 tujih), ti so ustvarili 7700 prenočitev, povprečna doba bivanja je bila 2,6 dneva. V lanski sezoni so našteli 2400 turistov, dobrih 7000 prenočitev, gostje so v povprečju ostali 2,9 dneva.

Turisti so njihove kraje seveda zapustili oziroma odpovedali obisk, tudi za Pomnik miru in razgledni stolp Cerje, ki ga upravljajo. Te dni so začeli pošiljati informacije, da se razmere umirjajo in da bodo znamenitosti in muzeji odprti po urniku, čeprav obisk sredi zoglenele pokrajine ni enak. Ariana Suhadolnik pričakuje, da bodo, ko bo ogenj dokončno pogašen in si bodo prebivalci oddahnili, ljudi začeli spodbujati, da jih podprejo tudi z obiskom; razmišljajo na primer o vodenih ogledih po poteh miru na Krasu, varnih seveda. Pripravljajo tudi center za revitalizacijo pogorelega Krasa in načrt bo, kot je dodala, narejen tako, da bo pisan na kožo ponovnemu zagonu turizma. Še vedno pa je aktualen projekt drevo za Cerje, s katerim zbirajo sredstva za pogozdovanje.

Velik del turistične infrastrukture v občini Miren-Kostanjevica je uničen. FOTO: Črt Piksi/Delo

Konkretno škodo bodo vedeli konec avgusta; zdaj bodo namreč začeli delati popise in pozivati ljudi, da ocenijo izpad dohodka, ne le v turizmu, tudi v oljkarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu – ki pa so spet povezani s turizmom. Povezujejo se tudi s sosednjima občinama Renče-Vogrsko in Komen, ki sta manj prizadeti. Erik Modic, župan Komna, katerega paradni konj je Štanjel, je povedal, da je požar k sreči prizadel manjši del površine občine v zahodnem delu. Ena od tamkajšnjih točk je Brestovica, kjer tudi imajo poti miru in prav tako razmišljajo, da bi ponudili vodenje po varnih poteh.