
Neomejen dostop | že od 14,99€
Senat celjskega sodišča je danes predsednika SDS Janeza Janšo in soobtožena Branka Kastelica in Klemna Gantarja oprostil očitkov zlorabe položaja pri nepremičninskem poslu v Trenti. Osumljeni so bili kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, povezanih z nepremičninsko transakcijo iz leta 2005. Ta teden se je končala glavna obravnava, tožilstvo pa je za Janšo in Kastelica zahtevalo dve leti zapora ter pogojno kazen za Gantarja.
Tožilstvo je danes po razglasitvi oprostilne sodbe v zadevi Trenta za prvaka SDS Janeza Janšo in soobtožena napovedalo pritožbo. Kot je v izjavi za medije povedal tožilec Boštjan Valenčič, je nad sodbo zelo presenečen, glede na dokaze v spisu je pričakoval obsodilno sodbo. Po pisni obrazložitvi sodbe se bodo nanjo pritožili, je dejal.
Valenčič meni, da je sodba oprostilna predvsem zaradi višine cene Janševega zemljišča v Trenti, ki naj bi bila dosežena v prodajnih pogodbah. Izvedenka, ki je izdelala cenitev za podjetje Imos leta 2003, je to ceno postavila pri 20.000 evrih, ampak ta cenitev sodišča očitno ni prepričala, je dejal Valenčič.
Na vprašanje, ali lahko modificira obtožnico med pritožbo, je pojasnil, da je bila obtožnica že modificirana na enem izmed narokov in takšna bo ostala tudi v pritožbenem postopku. STA
Po izreku sodbe je Janša v nagovoru, ko se je naposled le prebil čez navdušeno množico podpornikov, povedal, da sodba prihaja po skoraj 15 letih »zasliševanj, procesov, blatenja in kraje zdravja, svobode in časa«. Po njegovih besedah je »pravica, ki zamuja, enaka pravici, ki je ni«, zato se njihov boj šele začenja. Opozoril je na številne, ki se po njegovem mnenju neupravičeno znajdejo v dolgotrajnih sodnih postopkih, med njimi naj bi bila tudi polovica članov njegove zadnje vlade. Nasprotno pa v postopkih ni tistih, ki bi morali biti – izpostavil je primer ministrice, ki je podpisala pogodbo za nakup stavbe na Litijski cesti.
Zbrane je pozval k nadaljevanju boja za pravičnost in očiščenje sodstva, ki po njegovih besedah »ni v celoti slabo, a je v njem veliko krivosodja.«
Poudaril je, da se za njegovo stranko boj šele začenja. Napovedal je, da se bodo borili tako za tiste, ki so po njegovem mnenju žrtve krivičnih postopkov, kot tudi za tiste, ki bi morali biti kazensko odgovorni, pa niso. Pri tem je državljane pozval k udeležbi na referendumih in jih povabil, naj se pridružijo SDS.
Ob tem je kritično omenil, da je »prvič v zgodovini oblast tista, ki poziva k bojkotu glasovanja.«
Janša je primer primerjal z zadevo Patria in zatrjeval, da gre za politično motiviran proces. Pred sodiščem so se znova zbrali njegovi podporniki, med njimi poslanci SDS Jelka Godec in Zvonko Černač, ki sodstvo obtožujejo politične pristranskosti in zlorabe oblasti.
Ker shod ni bil prijavljen, je policija pred celjskim sodiščem začasno omejila gibanje pešcev na delu Prešernove ulice v Celju. Sporočili so tudi, da bodo v času dogajanja uporabili tehnična sredstva za fotografiranje in snemanje. Udeležence pozivajo k mirnemu vedenju in opozarjajo, da je prinašanje nevarnih predmetov na shod prepovedano.
Obramba obtoženih zanika vse očitke in trdi, da ni bilo oškodovanja in da je šlo za zakonit zasebni posel. Kasteličev zagovornik je napovedal, da pričakuje oprostilno sodbo. Medtem so mediji poročali o anonimnem pismu, ki naj bi razkrivalo, da je sodba že vnaprej pripravljena, vendar je sodišče to zanikalo in napovedalo morebitne pravne ukrepe.
Na ministrstvu za pravosodje so anonimke označili za škodljive in poudarili pomen zaupanja v neodvisno sodstvo. Janša pa tudi v tem primeru vztraja, da gre za montiran proces brez prave pravne osnove.
Koalicijske stranke sodbe niso želele komentirati, so pa bili njihovi predstavniki kritični do shodov Janševih podpornikov pred celjskim sodiščem. V tem prepoznavajo pritisk na neodvisnost. »Nezadovoljstvo z delom sodišča v posamezni zadevi ne sme voditi v oviranje dela sodišč ter v diskreditacijo in spodkopavanje zaupanja v sodstvo in pravno državo preko širjenja zlonamernih anonimnih pisanj,« pa je opozoril Miodrag Đorđević, predsednik vrhovnega sodišča, ki meni, da so kritike v zadnjem obdobju presegle mejo sprejemljivega. To pa da zahteva odziv tudi drugih vej oblasti.
Od parlamentarnih strank se je pri kritikah sodstva Janši pridružil le prvak NSi Matej Tonin, razlog pa včerajšnje zaslišanje njega in še dveh poslancev v zadevi »Knovs«, kjer so preverjali, ali se nadzor izvaja nad z njimi povezanimi osebami.
Nekdanji gospodarski minister dr. Matej Lahovnik je kritičen do kazenskega pregona predsednika največje opozicijske stranke v zadevi Trenta, kjer mu očitajo prodajo parcele za 100.000 evrov, potem ko jo je kupil za 45.000 evrov. Po Lahovnikovem mnenju je takšna obtožba nesmiselna, še posebej v luči splošnega dviga cen nepremičnin. Za še bolj absurdno pa šteje dejstvo, da se tožilec opira na mnenje cenilke, ki je v drugem primeru (Litijska) obtožena napačne cenitve. V zapisu na omrežju X je Lahovnik še pripomnil, da je očitno lahko tudi običajna prodaja parcele kazniva, če prodajalec »ni naš«, in to celo po 20 letih, kar po njegovem presega meje verjetnega.
Sodba, ki jo bo sodišče izreklo danes v zadevi Trenta, še ne bo pravnomočna, saj se bosta nanjo lahko pritožila tako obramba kot tožilstvo. V primeru pritožbe obstaja možnost, da bo zadeva zastarala.
Po kazenskem zakoniku kazenski pregon zastara v desetih letih, a se ta rok z vsakim procesnim dejanjem (npr. vložitev obtožnice, sojenje) prekine in začne znova. Kljub temu obstaja absolutni rok 20 let, po katerem pregon ni več mogoč, tudi če je bilo več prekinitev.
V primeru Janeza Janše je bila pogodba z Imosom o nakupu stanovanja podpisana marca 2005, a ker je bil zadnji obrok kupnine za zemljišče v Trenti nakazan šele marca 2007, bi po sodni praksi zadeva dokončno zastarala marca 2027.
Takrat je podjetje Imos, ki ga je vodil Kastelic, Janši prodalo trisobno stanovanje za 56 milijonov tolarjev (236.100 evrov). Del kupnine naj bi Janša pridobil s prodajo zemljišča v Trenti podjetju Eurogradnje, ki ga je zastopal Gantar – in sicer za precej višjo ceno, kot bi jo zemljišče sicer doseglo na trgu.
Gre za parcelo v Triglavskem narodnem parku, kjer gradnja ni dovoljena, a je bila leta 2005 prodana za 31,4 milijona tolarjev (131.200 evrov) – približno 8,5 evra na kvadratni meter. Čeprav je Janša zemljišče leta 1992 kupil za le 1,1 milijona tolarjev (4590 evrov), je Gurs njegovo vrednost leta 2023 ocenil na 21.600 evrov, torej bistveno manj od prodajne cene.
Po ugotovitvah tožilstva je Janša domnevno denar, ki ga je prejel od Eurogradenj, nakazal Imosu kot del kupnine za stanovanje, s čimer naj bi se izognili neposredni povezavi med prodajo zemljišča in nakupom stanovanja. Gantar je menda pri tem omogočil uporabo računa Eurogradenj, kamor so bila predhodno nakazana sredstva podjetja Imos, namenjena za nakup Janševih parcel. Posel je bil domnevno zasnovan tako, da bi navzven prikril vzajemnost transakcij in prikazal nepovezane tržne posle, čeprav je šlo po mnenju tožilstva za zlorabo.
Zadeva Trenta se je na sodišču začela leta 2020 z vložitvijo obtožnice, ki je postala pravnomočna marca 2022, ko je celjsko sodišče zavrnilo vse ugovore. Ključen pri obtožbi je očitek, da je Janša svojo parcelo najprej preplačano prodal Eurogradnjam, ki so jo nato še isto leto preprodale Imosu, nato je slednji Janši prodal stanovanje – pri vsem tem pa naj bi bilo preplačilo za parcelo dejansko prikrit del kupnine za stanovanje.
Komentarji