Milijoni evrov za ohranitev narave in življenjskega okolja ob Muri

Reka Mura je ena najbolje ohranjenih nižinskih rek v Evropi, je tudi vrstno in po številu biotopov najbogatejše območje Nature 2000 v Sloveniji in je prav zaradi tega pred dvema letoma lahko postala Unescov Biosferni rezervat Mura kot del od Avstrije do Srbije segajočega biosfernega območja Mura-Drava-Donava. Toda tudi v in ob njej so značilna naravna okolja ogrožena in zato je Zavod RS za varstvo narave s partnerji začel izvajati 4,5 milijona evrov vredni projekt Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri – Natura Mura, ki ga do štirih petin financira evropski kohezijski sklad, ostalo pa Republika Slovenija.

Ponekod so Murine mrtvice še ohranjene, kot je ta pri Murski šumi na lendavskem območju. Foto Jože Pojbič

Muro in naravo ob njej je v zadnjih desetletjih najbolj prizadela njena regulacija, ki je povzročila poglabljanje struge, sušenje stranskih rokavov, izginjanje mrtvic in s tem tudi postopno izginjanje značilnih mokrotnih okolij ter spreminjanje in izsuševanje poplavnih obrečnih gozdov. Potem ko je bilo na reki za izboljšanje tega stanja v zadnjih letih izvedenih že kar nekaj manjših projektov, bo Natura Mura največji revitalizacijski projekt na našem delu reke doslej.
 

Ukrepi skoraj na vsem slovenskem toku Mure

Načrtovalci projekta so za prihodnja tri leta skupaj z vodarji, Zavodom za gozdove, družbo Slovenski državni gozdovi (SIDG), občino Velika Polana in murskosoboškim Razvojnim centrom predvideli vrsto posegov, ki naj bi izboljšali stanje poplavnih gozdov, mokrotnih travnikov in same reke. Tako bo občina Velika Polana poskrbela za očiščenje, obnovo in vzdrževanje sedmih hektarov mokrotnih travnikov, Zavod za gozdove bo skupaj s SIDG poskrbel za obnovo dvaintridesetih hektarov poplavnih gozdov ob reki, kjer bodo tuje ali invazivne vrste drevja zamenjali z avtohtonimi, vodarji bodo obnovili dve zaraščeni mrtvici, z rečnim tokom bodo znova povezali šest stranskih rokavov in ob reki izkopali dvajset mlak za dvoživke. Predvidene so tudi tri razširitve struge Mure, in sicer v Petanjcih, na Moti in v Konjišču.



V projektu je tudi odkup približno sedemindvajsetih hektarov naravno najzanimivejših in habitatno najpomembnejših poplavnih gozdov in travnikov, ki so zdaj v zasebni lasti. Vse naravno bogastvo obrečnega življenjskega prostora pa bo za obiskovalce predstavljeno v treh informacijskih sobah in na petih interpretacijskih točkah vzdolž celotnega slovenskega dela reke Mure.
Ukrepi, ki jih bo treba izvesti do druge polovice leta 2023, po besedah vodje projekta Aleksandra Korena z mariborske območne enote Zavoda RS za varstvo narave ne bodo prinesli koristi samo za naravo, saj bodo po njihovih pričakovanjih zmanjšali poglabljanje struge in s tem ustavili upadanje podtalnice v zaledju, zaradi večje možnosti razlivanja visokih voda pa bo večja tudi poplavna varnost.

Na vprašanje, ali so pri načrtovanju ukrepov morali upoštevati kakšne omejitve v zvezi z načrtovanimi elektrarnami na Muri, za katere si prizadevajo Dravske elektrarne Maribor, pa je Koren odgovoril, da njihov projekt ni v ničemer povezan z energetskimi načrti in da nobenih konkretnih načrtov za elektrarne še ni, tako da tudi nobenih omejitev ali ovir pri načrtovanju projekta Natura Mura ni bilo.