Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zanimivosti

Po bojkotu Rusije se obeta še ukrajinska zmaga

Okupirani državi, zastopajo jo Kalush Orchestra, stavnice pripisujejo daleč največ možnosti za uspeh.
Kalush Orchestra bodo v prvem polfinalnem večeru, v torek, 10. maja, nastopili tik za slovenskimi predstavniki LPS. Foto Eurovision.tv
Kalush Orchestra bodo v prvem polfinalnem večeru, v torek, 10. maja, nastopili tik za slovenskimi predstavniki LPS. Foto Eurovision.tv
29. 4. 2022 | 17:38
29. 4. 2022 | 17:52
5:22

Tekmovanje Pesem Evrovizije, ki je nastalo kot poskus povezovanja stare celine po drugi svetovni vojni, zaradi svojega ustroja in geneze težko obide družbenopolitično dogajanje v razširjeni Evropi. Zadnji dve izdaji festivala je krojila pandemija, še prej je, denimo, izraelska zmagovalka Netta v duhu časa ujela sporočilo gibanja #jaztudi, letos pa bo najbolj apolitično politični glasbeni šov, ki ga gosti Italija, zaznamoval ruski napad na Ukrajino. Okupirani državi – zastopajo jo Kalush Orchestra – so pobiralci stav v finalu 14. maja pripisali daleč največ možnosti za uspeh.

image_alt
Festival kot izčrpni dokument povojne Evrope

Razmerja sil na evrovizijskih stavnicah bi se lahko po generalkah in vajah, ki se bodo v Torinu začele jutri, spremenila, in vendar je malo verjetno, da bi iz ožjega kroga kandidatov za zmago izpadla Ukrajina. Favoriziranje države v vojni je namreč tokrat bolj kot z glasbo povezano s solidarnostjo do Kijeva, ki jo je v dobršnem delu Evrope in njenega zaledja porodila Putinova agresija. Ob zajetnih sankcijah in različnih oblikah bojkota Rusije – tudi z njeno izključitvijo s festivala – ne bi bilo presenetljivo, če bi gledalci in strokovne žirije pokazali pripadnost pravi strani zgodovine tudi na Evroviziji in svojimi glasovi podprli ukrajinske predstavnike, ki so še pred tedni vsak po svoje pomagali braniti domovino.

Kalush Orchestra kot rezerva

Jutri bodo v torinski areni PalaOlimpico prve vaje. Foto Eurovision
Jutri bodo v torinski areni PalaOlimpico prve vaje. Foto Eurovision
 Kalush Orchestra ni bila prva ukrajinska izbira za letošnjo Evrovizijo. Na Vidbirju, tamkajšnji različici Eme, so februarja zasedli drugo mesto in vozovnico v Torino dobili šele, ko se je zmagovalka Alina Paš po vseh zapletih zaradi domnevno nezakonitega obiska Krima odpovedala nastopu v Italiji. Čeprav se je hiphoperska zasedba s primesmi folka na najbolj gledani nešportni televizijski dogodek na svetu uvrstila kot rezerva, je njihova pesem Stefania doma velika uspešnica. Besedilo je frontman skupine Oleg Psiuk kot poklon mami napisal pred začetkom ruske ofenzive, v težkih časih pa jo, kakor je pojasnil v intervjujih, mnogi rojaki razumejo kot odo domovini oziroma zaradi konflikta razdruženim družinam.

Vojna je za več tednov pretrgala tudi bližnje stike članov skupine, ki so Ukrajini poskušali pomagati bodisi kot prostovoljci bodisi kot člani teritorialne obrambe. Zaradi razmer v državi in zakona, ki polnoletnim moškim do 60. leta prepoveduje odhod na tuje, niso potihnila niti ugibanja, ali bo skupini Kalush Orchestra sploh uspelo odpotovati v Italijo. Naproti so jim prišli tudi organizatorji, ki so zanje predvideli možnost sodelovanja s posnetkom nastopa z nacionalnega predizbora.

Pa vendar so se skrbi pokazale za pretirane. Oblasti so glavnim favoritom za evrovizijsko zmago dovolile zapustiti Ukrajino, skupina pa se je pred tedni, potem ko se je prvič od začetka vojne zbrala v Lvovu, podala tudi na promocijsko turnejo po evropskih prestolnicah.

Prepričani so, da lahko kot glasbeniki svoji državi največ doprinesejo prav z nastopi – med drugim zbirajo denar za ljudi na begu – in pojavljanjem v medijih, v katerih opozarjajo na ruske zločine. »Vojne, ki zdaj divja v Ukrajini, ne bi smel doživeti nihče. Zato pozivamo vse: pomagajte Ukrajini po svojih močeh, da nihče več ne bo priča čemu podobnemu,« je za Wiwibloggs dejal Psiuk.

Bogata politična zgodovina

Ukrajina, ki velja za eno od najuspešnejših držav na Evroviziji, je znana po vključevanju političnih poudarkov v svoje nastope. Mnogim je denimo ostala v spominu Verka Serdučka, ki je v Helsinkih prepevala 'lasha tumbai', kar načrtno zveni podobno kot 'Russia goodbye' (na svidenje, Rusija), močno politično konotacijo je prav tako imela Razom nas bahato (Veliko nas je skupaj) dvojca Greenjolly iz leta 2005, ki je postala neuradna himna oranžne revolucije, kot poslanka vrhovne rade se je preizkusila tudi prva ukrajinska zmagovalka Ruslana (2004, Wild Dances), še veliko bolj eksplicitno pa je bilo sporočilo Džamaline skladbe 1944, s katero je po ruski aneksiji Krima spomnila na Stalinovo deportacijo krimskih Tatarov. Ukrajina je z njo leta 2016 v Stockholmu dosegla drugo zmago. Če je verjeti stavnicam, bi lahko ta dosežek letos v Torinu ponovili tudi Kalush Orchestra.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine