Neomejen dostop | že od 9,99€
Tekmovanje Pesem Evrovizije, ki je nastalo kot poskus povezovanja stare celine po drugi svetovni vojni, zaradi svojega ustroja in geneze težko obide družbenopolitično dogajanje v razširjeni Evropi. Zadnji dve izdaji festivala je krojila pandemija, še prej je, denimo, izraelska zmagovalka Netta v duhu časa ujela sporočilo gibanja #jaztudi, letos pa bo najbolj apolitično politični glasbeni šov, ki ga gosti Italija, zaznamoval ruski napad na Ukrajino. Okupirani državi – zastopajo jo Kalush Orchestra – so pobiralci stav v finalu 14. maja pripisali daleč največ možnosti za uspeh.
Razmerja sil na evrovizijskih stavnicah bi se lahko po generalkah in vajah, ki se bodo v Torinu začele jutri, spremenila, in vendar je malo verjetno, da bi iz ožjega kroga kandidatov za zmago izpadla Ukrajina. Favoriziranje države v vojni je namreč tokrat bolj kot z glasbo povezano s solidarnostjo do Kijeva, ki jo je v dobršnem delu Evrope in njenega zaledja porodila Putinova agresija. Ob zajetnih sankcijah in različnih oblikah bojkota Rusije – tudi z njeno izključitvijo s festivala – ne bi bilo presenetljivo, če bi gledalci in strokovne žirije pokazali pripadnost pravi strani zgodovine tudi na Evroviziji in svojimi glasovi podprli ukrajinske predstavnike, ki so še pred tedni vsak po svoje pomagali braniti domovino.
Vojna je za več tednov pretrgala tudi bližnje stike članov skupine, ki so Ukrajini poskušali pomagati bodisi kot prostovoljci bodisi kot člani teritorialne obrambe. Zaradi razmer v državi in zakona, ki polnoletnim moškim do 60. leta prepoveduje odhod na tuje, niso potihnila niti ugibanja, ali bo skupini Kalush Orchestra sploh uspelo odpotovati v Italijo. Naproti so jim prišli tudi organizatorji, ki so zanje predvideli možnost sodelovanja s posnetkom nastopa z nacionalnega predizbora.
Pa vendar so se skrbi pokazale za pretirane. Oblasti so glavnim favoritom za evrovizijsko zmago dovolile zapustiti Ukrajino, skupina pa se je pred tedni, potem ko se je prvič od začetka vojne zbrala v Lvovu, podala tudi na promocijsko turnejo po evropskih prestolnicah.
Prepričani so, da lahko kot glasbeniki svoji državi največ doprinesejo prav z nastopi – med drugim zbirajo denar za ljudi na begu – in pojavljanjem v medijih, v katerih opozarjajo na ruske zločine. »Vojne, ki zdaj divja v Ukrajini, ne bi smel doživeti nihče. Zato pozivamo vse: pomagajte Ukrajini po svojih močeh, da nihče več ne bo priča čemu podobnemu,« je za Wiwibloggs dejal Psiuk.
Ukrajina, ki velja za eno od najuspešnejših držav na Evroviziji, je znana po vključevanju političnih poudarkov v svoje nastope. Mnogim je denimo ostala v spominu Verka Serdučka, ki je v Helsinkih prepevala 'lasha tumbai', kar načrtno zveni podobno kot 'Russia goodbye' (na svidenje, Rusija), močno politično konotacijo je prav tako imela Razom nas bahato (Veliko nas je skupaj) dvojca Greenjolly iz leta 2005, ki je postala neuradna himna oranžne revolucije, kot poslanka vrhovne rade se je preizkusila tudi prva ukrajinska zmagovalka Ruslana (2004, Wild Dances), še veliko bolj eksplicitno pa je bilo sporočilo Džamaline skladbe 1944, s katero je po ruski aneksiji Krima spomnila na Stalinovo deportacijo krimskih Tatarov. Ukrajina je z njo leta 2016 v Stockholmu dosegla drugo zmago. Če je verjeti stavnicam, bi lahko ta dosežek letos v Torinu ponovili tudi Kalush Orchestra.
Poleg napetih rusko-ukrajinskih odnosov so tudi drugi deli sovjetskih prostranstev reden vir politizacije Evrovizije. Leta 2009, kmalu po ruski invaziji, je na primer Evropska radiodifuzna zveza (EBU) zavrnila gruzijsko skladbo s pomenljivim naslovom We don't Wanna Put in, dobro znani so tudi kratki stiki med Azerbajdžanom in Armenijo, ki se pred desetimi leti ni hotela udeležiti tekmovanja v Bakuju, sodelovanje pa je zaradi vojne v Gorskem Karabahu prav tako odpovedala lani v Rotterdamu, kjer zaradi propagandističnega besedila ni bilo prostora niti za Belorusijo Aleksandra Lukašenka, ki so jo pozneje v kontekstu dogajanja v državi in na nacionalni televiziji izključili iz evrovizijske družine.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji