
Neomejen dostop | že od 14,99€
Ko pridejo neznanci, vstopijo v vašo hišo, vas vse pobijejo in rečejo, nismo krivi … S temi verzi je ukrajinska evrovizijska zmagovalka Džamala leta 2016, kmalu po ruski aneksiji Krima, v Stockholmu spomnila razširjeno Evropo na Stalinovo deportacijo več kot 200.000 krimskih Tatarov. Pesem govori o dogodkih maja 1944, napisana je bila leta 2015, a se zdi v času ruske invazije v Ukrajino aktualnejša kot kdaj koli prej. Ne le da je slišati kot prerokba vojne, glasbenica zdaj na lastni koži doživlja besede, s katerimi je opisala izkušnjo svoje družine, ki se je lahko iz izgnanstva v Kirgiziji vrnila na Krim šele leta 1989.
»Moje otroštvo je bilo polno zgodb o življenjski poti in stiskah treh generacij naše družine in vsem, kar so morali prestati, da so se vrnili domov in ponovno zaživeli na Krimu,« je odraščanje v kirgizijskem mestu Oš za Delo podoživela Džamala. »Zdaj vem, kako se je počutila moja prababica, ko so ji rekli, naj spakira stvari v 15 minutah in za vedno zapusti dom.«
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji