V nadaljevanju preberite:

Dvaindvajsetega aprila 1970, ko smo prvič praznovali mednarodni dan Zemlje, je ulice ameriških mest zavzelo več kot 20 milijonov protestnikov, ki so takrat predstavljali deset odstotkov prebivalstva ZDA. Povzdignili so glas proti vse večjemu uničevanju okolja, ki ga je povzročal povojni razcvet potrošniškega kapitalizma. Njihove zahteve so spodbudile ustanovitev zvezne agencije za varstvo okolja (Epa) in sprejetje več zakonov za zaščito ljudi, živali in narave pred onesnaževanjem.

55 let pozneje Združenim državam vlada predsednik, ki pod pretvezo izrednih razmer in potratnosti birokratskega aparata razgrajuje javne institucije, tudi agencijo za varstvo okolja. Na njeno čelo je postavil svojega človeka Leeja Zeldina, ki je napovedal množična odpuščanja zaposlenih, ukinitev celotnega znanstveno-raziskovalnega oddelka s prek tisoč znanstveniki, odpravo desetine okoljevarstvenih ukrepov in zrahljanje zahtev za poročanje podjetij o toplogrednih emisijah. Načrtovane spremembe je označil za konec podnebne religije in začetek zlate dobe Amerike. Od zunaj so videti bolj kot konec ameriške demokracije in spreminjanje v državo tretjega sveta – razen za peščico plutokratov.