V nadaljevanju preberite: 

Kitajska še vedno oblikuje uradni odziv na smrt papeža Frančiška in za zdaj zelo zadržano poroča o molitvah katoliških vernikov. Seveda gre za katoličane zunaj Kitajske. Tisti za Velikim zidom ne bi smeli moliti za svetega očeta, saj Patriotsko katoliško združenje – tako se imenuje državna cerkev na Kitajskem – ne priznava njegove suverenosti, duhovščini pa ga ni dovoljeno omenjati v pridigah.

Toda papež Frančišek je bil tudi voditelj teokratske države, zato bo uradni Peking zagotovo izrazil sožalje ob pripravah na njegov pogreb, še toliko bolj, ker je bil velik verski diplomat, ki je s premišljenimi, a jasno usmerjenimi potezami naredil več za izboljšanje odnosov med Kitajsko in Vatikanom kot katerikoli papež pred njim. To poslanstvo ni izviralo zgolj iz dejstva, da gre za največji trg duš, ki – kot je razvidno iz mnogih znakov – iščejo vrednote in načela, v katere bi lahko verjeli, ko se srečujejo z vulgarnim kapitalizmom, neusmiljeno konkurenco in globoko družbeno krivico, kar vse zaznamuje to fazo kitajskega komunizma.