Markeš: Ena najboljših novic je, da bodo duhovnike uvažali iz Poljske in Madagaskarja

Pred dvanajstimi leti sta se Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš pogovarjala o pravkar izvoljenem papežu in o tem, kaj je tedaj pomenil njegov izbor imena Frančišek, je danes spomnil Žerdin.

Markeš meni, da se je z imenom poskušal navezati na Frančiška Asiškega, in ocenjuje, da mu je poimenovanje uspelo opravičiti. »Razlika med njim in med cerkvijo, kakršno je predstavljal establišment, je bila ves čas očitna,« meni Markeš, ki ima papeža Frančiška za največjega papeža zadnjih stoletji.

Papež je bil jezuit, jezuiti pa veljajo za »intelektualno špico« katoliške cerkve, je poudaril Žerdin.

Tone Hočevar meni, da je Frančišek sicer bil intelektualna špica, vendar je bil papež nad jezuiti, saj »ti niso kakšna svetniška druščina«. Papež ni bil vzvišen, kot so praviloma jezuiti, je poudaril. 

Markeš ocenjuje, da je bil preprost človek, ki je bil popoln »outsider« fevdalnega, klerikalnega Vatikana. Brezpogojno se je zavzemal za Palestino, zagovarjal je pravice imigrantov, se sprl s Trumpom, ni obsojal gejev, skratka, imel je moralno avtoriteto, je naštel Markeš. Hočevar meni, da je svetovno dogajanje videl drugače, ker je prihajal iz Argentine, ne iz Evrope. 

»V zadnjih dvanajstih letih sem se srečeval z različnimi duhovniki, ni jih veliko, ki jih lahko spoštuješ,« je stanje v katoliški cerkvi opisal Markeš. »Slovenski katolicizem bistveno temelji izključno na politični travmi druge svetovne vojne in kulturnega boja iz časov spopadov med klerikalci in liberalci,« je ocenil. »Ena najboljših novic je, da bodo duhovnike zaradi velikega pomanjkanja, začeli uvažati iz Poljske in Madagaskarja, saj bodo pripeljali ljudi, ki se bodo dejansko ukvarjali z vsebino, zaradi katere so duhovniki,« meni Markeš.

Svet bo ponovno v pričakovanju belega dima iz Sikstinske kapele

Ena prvih gest, ki jih je naredil Frančišek, je, da je odšel na Lampeduso in v morje vrgel venec cvetja za umrle begunce, je spomnil Žerdin. Odšel je tudi na grške otoke in se zelo boril, da ljudje ne bi več umirali v Sredozemskem morju, vendar ga v tem prizadevanju nihče ni podprl, ga je dopolnil Hočevar. Na Lampedusi so nekoč zbirali črnske sužnje, preden so jih odpeljali v Ameriko, obenem pa Lampedusa danes ni bistveno nič drugačna kot meja med ZDA in Mehiko, je še spomnil. 

Prelomno je papež ravnal tudi glede spolnih zlorab. Do premika je prišlo med njegovim obiskom Čila, je opazil Žerdin. Tam je namreč nekoč študiral. Ko je na obisku zagovarjal svojega znanca, so mu prinesli dokaze, da je kriv za spolne zlorabe, zaradi česar je Frančišek doživel šok, zahteval odstop škofov in se temeljito lotil čiščenja cerkve, je dodal Hočevar. 

Žerdin meni, da je bila prav to točka, kjer je papeža zapustila njegova dobronamerna naivnost. »To je bilo prvič, da sem ga slišal zakleti, bil je iskreno ogorčen,« se spominja Markeš, ki dodaja, da je bil papež vendarle »v leglu pedofilije, saj je leglo pedofilije v Vatikanu.«

»Njegova veličina je bila v tem, da svoje oblasti nikoli ni uporabil proti malemu človeku,« ocenjuje Markeš. Hočevar se spominja, kako v Rimu ni prepoznal vrha kurije, saj jih je papež Frančišek prisilil, da so prodali mercedese in hodili po svetu skromno oblečeni, brez zlatih verig in armani oblek. »Kakšen bes je moral to biti,« razmišlja Hočevar. 

Kljub izrednemu podkastu Od srede do srede že v torek se tudi jutri obeta nov podkast, v katerem bosta Žerdin in Markeš razpravljala o notranjepolitičnem dogajanju.