Sestre, Zala in Gašper ter 200-kilogramska disko krogla

Seznam nastopajočih v prvem polfinalnem evrovizijskem večeru bi sicer lahko ustvaril vtis, da je pred gledalci retrospektiva slovenskih nastopov na panevropskem glasbenem tekmovanju. Na oder dvorane PalaOlimpico v Torinu bodo nocoj med drugim stopili Sestre ter Zala in Gašper. Toda prve niso kraljice preobleke v uniformah kabinskega osebja, ampak sorojenke z Islandije (Systur), prav tako druga dva nista par, ki nas je zastopal v Izraelu, ampak člana celjske zasedbe LPS, nepričakovanih zmagovalcev letošnje Eme. Ko so se omenjena imena pojavila v preteklih izdajah Eurosonga, se Sloveniji ni pisalo slabo.

Pred uvodnim dejanjem letošnje Evrovizije, v katerem se bo po diskvalifikaciji Putinove Rusije pomerilo 17 držav, Sloveniji ne kaže najbolje. Stavnice LPS pripisujejo majhne možnosti, da bi se po glasovih žirije in občinstva uvrstili med deseterico finalistov, Disko je na začelju tudi po zanimanju na platformah za pretakanje glasbenih in videovsebin.

Zadnji kos pice na največjem evropskem odru

Podatki podjetja za glasbeno analitiko Viberate kažejo, da se število predvajanj letošnje slovenske predstavnice na spotifyju za zdaj giblje okoli 275.000, na youtubu pa je zbrala slabega pol milijona ogledov, kar jo med skladbami prvega polfinala uvršča na dno, med vsemi nastopajočimi pa le pred Severno Makedonijo, Gruzijo in Azerbajdžan.

Islandijo letos zastopajo Systur. FOTO: Marco Bertorello/Afp

Pa vendar se Evrovizija vsako leto deloma izneveri stavnicam oziroma drugim indikatorjem končnega razpleta. In nekateri so mnenja, da bi lahko bili letos med presenetljivimi finalisti prav LPS, ki izstopajo s prikupno zadržanostjo – na trenutke spominjajo na lanske islandske predstavnike – kot tudi z žanrom in mladostjo. Celjska zasedba, ki jo sestavljajo Filip Vidušin, Zala Velenšek (najmlajša nastopajoča letos), Žiga Žvižej, Mark Semeja, Gašper Hlupič, si je v zadnjih dneh precej naklonjenosti pridobila tudi v pogovorih s sedmo silo in z drugimi medijskimi obveznostmi v Torinu.

Organizacija po italijansko

Naši zahodni sosedje, ki so s Sanremom navdihnili nastanek Eurosonga, tokrat festival prirejajo tretjič, prvič v Piemontu. Ko se je evrovizijska karavana leta 1991 nazadnje ustavila na Apeninskem polotoku, se Italijani niso proslavili kot zgledni organizatorji. Šestintrideseta izvedba tekmovanja se je takrat v spomin vtisnila predvsem po kaotičnem vodenju, neubranosti orkestra ter drugih tehničnih spodrsljajih, brez zapletov pa ne gre niti tri desetletja kasneje.

LPS, ki ga sestavljajo (z leve) Gašper Hlupič, Filip Vidušin, Žiga Žvižej, Mark Semeja in Zala Velenšek (najmlajša nastopajoča letos), na turkizni preprogi. FOTO: Sarah Louise Bennett/Ebu

Največ prahu je v Torinu, kjer menda še ni čutiti pravega evrovizijskega vzdušja, dvignilo okrnjeno delovanje odra oziroma enega njegovih osrednjih elementov, ki so ga organizatorji poimenovali kinetično sonce. Gre za polkrožno konstrukcijo, sestavljeno iz več lokov, na katerih so luči in LED-zasloni, ki bi ob vsakem nastopu morali zavzeti drugačno pozicijo. Toda na začetku vaj se je izkazalo, da je čas med posameznimi točkami prekratek, da bi ta manever lahko izpeljali, zaradi česar je bila italijanska radiotelevizija primorana sprejeti kompromis, da kinetično sonce ostane nepremično. Loki bodo tako ob vseh točkah poravnani vzporedno z velikim LED-zaslonom v ozadju in obrnjeni proti občinstvu s stranjo, na kateri so luči. Omejena funkcionalnost odra je prekrižala priprave marsikateri od 40 sodelujočih držav. Na načrte slovenske delegacije, kakor so za Delo poudarili v RTV-hiši, kljub nekaterim drugačnim medijskim navedbam, spremembe v zadnjem hipu niso imele večjega vpliva.

Evrovizijski nastop LPS – včeraj zvečer so na generalki točke že podelile nacionalne žirije – ni bistveno drugačen od tistega, s katerim so opravili s konkurenco na Emi. Poleg bolj retro oprave in podesta za bobne je edina zares opazna novost 196-kilogramska krogla, obdana z drobnimi koščki stekla, s katerimi želi petčlanska zasedba v dvorani poustvariti disko vzdušje. Eden obilnejših, morda celo največji rekvizit v zgodovini slovenskih evrovizijskih nastopov je prepotoval dolgo pot iz Münchna prek Ljubljane do Torina in se bo po Evroviziji vrnil v Nemčijo.

Kdaj pa se bodo vrnili domov oziroma kako dolgo evropsko pot bodo prehodili člani LPS? Odgovor na to vprašanje bi lahko bil znan že nocoj okoli 23. ure.