V izjemnem času se izkažejo izjemni posamezniki in za nami je leto, kot ga še ni bilo, meseci, ki jim ne moremo najti primerjave v preteklosti. Zato smo v uredništvu namesto tradicionalne deseterice nominirancev za Delovo osebnost leta izbrali dvanajst oziroma trinajst Slovencev in Slovenk (dva si namreč delita skupno nominacijo), ki so pomembno zaznamovali letnico 2020. 

Gre za posameznike, ki so nas vodili po razburkanem morju epidemije, nas navduševali s svojimi dosežki ali pa s svojim ravnanjem pokazali, da se tudi v težkih razmerah in okoliščinah da iz nemogočega narediti mogoče. 

Spletno glasovanje bralcev je potekalo med 21. in 27. decembrom. Razglasitev zmagovalca ali zmagovalke bo 7. januarja zvečer. In če že zaključujemo posebno leto, bomo tudi novega začeli drugače kot doslej. Prireditev namreč prvič ne bo potekala v živo, pred občinstvom, pač pa bo v celoti posneta in na ogled prek Delove spletne strani.

Tatjana Lejko Zupanc

Ko se je doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc pred zdaj že skoraj štirimi desetletji kot mlada zdravnica odločala, s katerega področja bo opravila specializacijo, je izbrala infekcijske bolezni. »Nisem ljubiteljica rutine. Pri infekcijah je tako, da zaradi prepleta več dejavnikov pri vsakem bolniku poteka bolezen drugače,« pravi predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana, ki je danes največje utripajoče srce v boju proti epidemiji covida-19. Z njo se je pogovarjala Milena Zupanič, več pa v prispevku:

Bojana Beović

​

Med najbolj prepoznavnimi obrazi, ki nas spremljajo v letu, zaznamovanem s pandemijo, je specialistka infektologije, prof. dr. Bojana Beović. Vse od marca za govorniškim odrom, pred infekcijsko kliniko v Ljubljani in tudi izpred domače hiše javnost seznanja z zahtevnimi zdravstvenimi razmerami in nujnimi ukrepi za obvladovanje bolezni. Je vodja in prvo ime strokovne svetovalne skupine za covid-19, ki mirno, vendar odločno, Slovencem pojasnjuje, kako naj s skupnimi močmi obvarujemo zdravje in življenja. Z njo se je pogovarjala Urša Izgoršek, več pa v prispevku:

Darko Brlek

Lanskemu ljubljanskemu festivalu je Darko Brlek ponosno dodal nalepko legendarni, za letošnjega, o katerem je v sklepnem poročilu zapisal, da je festivalsko poletje v nenavadnem letu, ko so številne festivale preprosto odpovedali, kljub mnogim oviram zapolnil z nastopi vrhunskih slovenskih in tujih umetnikov v skoraj neokrnjenem obsegu, bi verjetno lahko dodal oznako čudežni. Z njim se je pogovarjal Igor Bratož, več pa v prispevku:

Andrej Šter

»Spomladi smo neposredno pripeljali domov malo manj kot 800 oseb, od tega 670 Slovencev in 120 tujih državljanov, pomoč z nasveti, izdajo dokumentov ali urejanjem prevoza pa smo omogočili še okoli 2500 ljudem,« je svoje delo, zaradi katerega je bil ob prvem valu covida-19 precej pogosto pred mikrofoni medijev, v številke strnil Andrej Šter, vodja konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve, ki je za vsestransko pomoč našim državljanom v svetu, posebno med pandemijo novega koronavirusa, od predsednika republike Boruta Pahorja prejel tudi red za zasluge. Z njim se je pogovarjala Barbara Hočevar, več pa v prispevku:

Andrej Janež

Za predstojnika kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana Andreja Janeža je v teh dneh za vse druge predstojnike v bolnišnicah največji izziv organizirati zdravljenje bolnikov v času epidemije. Od trinajstih specialistov za diabetes, kolikor jih je zaposlenih na oddelku, so vsak dan kar štirje prerazporejeni na zelo težka delovišča k bolnikom s covidom-19. Za znanstveno delo imajo še manj časa kot prej. »Raziskujemo v prostem času, če ga kaj imamo,« pravi Janež, vodja evropskega dela raziskave o novem inzulinu, ki se kaže kot prelomno odkritje pri zdravljenju sladkornih bolnikov. Z njim se je pogovarjala Milena Zupanič, več pa v prispevku:

 

Jure Knez

Dr. Jure Knez je soustanovitelj in direktor podjetja Dewesoft. Podjetnik. Vizionar, ki je na pogorišču velike industrije v Trbovljah zgradil hitrorastoče mednarodno podjetje. Je velik ljubitelj feratanja. A ne samo to. Prepričan je, da je treba deliti. Pomaga mladim podjetnikom. Pomagal je pri zagotavljanju zaščitne opreme v prvem valu epidemije. Pomaga pri pripravi ukrepov za pomoč gospodarstvu. Z njim se je pogovarjal Nejc Gole, več pa v prispevku:

Dušan Mramor

Odkar je Slovenija samostojna država, se pogovarjamo, kdaj bomo premožni kot druge primerljive države. Ključ se skriva v produktivnosti in ekipa okrog ekonomista dr. Dušana Mramorja je pripravila akcijski načrt za višjo rast in produktivnost. Slovenija je tako dobila dokument, ki smo ga v samostojni državi čakali desetletja. Z njim se je pogovarjal Janez Tomažič, več pa v prispevku:

Tomaž Rodič in Iztok Kramberger

Letos se je tudi Slovenija vpisala na seznam držav, ki imajo v orbiti svoje satelite. Septembra sta (po vseh zapletih) poletela Nemo HD, ki si ga je zamislila ekipa centra odličnosti Vesolje SI z direktorjem dr. Tomažem Rodičem na čelu, in mariborski Trisat, plod dela študentov mariborske univerze in podjetja Skylabs, pod vodstvom dr. Iztoka Krambergerja. Zgodba obeh satelitov je prepletena z zagnanostjo ekip, trdim delom, potrpežljivostjo, razočaranji in tudi srečo ter znanim rekom, da je vesolje neizprosno. Z njima se je pogovarjala Saša Senica, več pa v prispevku:

Tadej Pogačar

Leta 2020 je bilo marsikaj črnega, vendar so za nami tudi najuspešnejši meseci slovenskega kolesarstva v zgodovini. Tadej Pogačar in Primož Roglič sta tako pogosto zmagovala na največjih dirkah, da so se zdeli tudi največji podvigi preprosti. Vendar niso bili, naša šampiona sta kot po tekočem traku postavljala mejnike, ki so bili do nedavnega nedosegljivi za Slovence. Največji je letos pripadel Pogačarju, prvemu slovenskemu zmagovalcu dirke po Franciji. Z njim se je pogovarjal Miha Hočevar, več pa v prispevku:

Luka Renko 

Najprej so bili podatki. Ni jih bilo prav veliko, skoraj vsak seznam članov društva jih ima več. Luka Renko jih je zajel v kepo, jih pospravil v preprosto tabelo in kepa se je začela valiti. Danes je Sledilnik covid-19 osrednji sistem, kjer informacije, analize, trende in napovedi o širjenju virusa zajemajo državne inštitucije (ki vanj prispevajo surove podatke), mediji in navadni državljani. Sledilnik je svetla zvezda na sicer skrajno temni sliki slovenskega spopadanja z epidemijo. To je trenutno preprosto najboljši servis za covid, obsežen, pregleden in hudičevo koristen. Brez njega bi bili verjetno v informacijski kameni dobi. Z njim se je pogovarjal Miha Pribošič, več pa v prispevku:

Ana Roš

Kdor si naloži Michelinov vodnik po restavracijah kot aplikacijo za iphone, dobi Ano Roš, na naslovni strani. Med približno 130 restavracijami, ki imajo tri zvezdice, in več kot 460 takimi z dvema, da tistih z eno niti ne omenjamo, je šefinja kuhinje iz Starega sela pri Kobaridu očitno tista, ki naj predstavlja obraz nove generacije chefov. Z njo se je pogovarjala Karina Cunder Reščič, več pa v prispevku:

Mario Fafangel

Na vprašanje, zakaj so številke okuženih z virusom sars-cov-2 pri nas takšne, kakšne so, in kje vidi vzrok za to, je odgovor Maria Fafangla, predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kratek: »Vzrok je virus.« Prvi epidemiolog v državi verjame, da je treba v tem teku na dolge proge, kot opisuje to pandemijo, ljudi prepričati, da stopijo skupaj pri njenem premagovanju in da tega ni mogoče doseči ne z žuganjem ne s kaznimi. Z njim se je pogovarjala Barbara Hočevar, več pa v prispevku: